Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če nosečnica pije alkohol, ga preko posteljice pije tudi plod.
Anketa med udeleženkami šole za starše na Gorenjskem je razkrila, da je kar tretjina žensk med nosečnostjo najmanj enkrat zaužila alkoholno pijačo. S tem podatkom Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na problematiko uživanja alkohola med nosečnostjo. Psihiatrinja mag. Mercedes Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da nosečnica ob pitju alkoholnih pijač ne izpostavlja le sebe, ampak tudi plod.
Koncentracija alkohola v krvi zarodka je lahko celo višja od koncentracije alkohola v materini krvi in ostane visoka tudi dlje časa. (NIJZ)
Raziskave so pokazale, da lahko že manjše količine popitega alkohola poškodujejo plod in pustijo nepopravljive posledice. Zapleti in posledice se kažejo že med nosečnostjo, ob porodu in pa tudi kasneje.
Alkohol je tarotogen, kar pomeni, da pri zarodku povzroča nepravilen razvoj organov. Tako so na primer možgani, ki se začnejo razvijati že v prvih tednih nosečnosti, zelo občutljivi na škodljive učinke alkohola. Težave zaradi izpostavljenosti alkoholu so raznolike, strokovnjaki zato govorijo o spektru fetalnih alkoholnih motenj.
Ker v nosečnosti ni znane varne količine alkohola, ni varne alkoholne pijače in ni varnega časa pred škodljivimi učinki alkohola, vsem ženskam, ki načrtujejo nosečnost ali so noseče, svetujemo, naj ne pijejo alkohola. (NIJZ)
Uživanje alkohola med nosečnostjo lahko povzroči spontani splav, odmrtje ploda ali sproži prezgodnji porod. Učinki in posledice dolgotrajnega pitja alkoholnih pijač v obdobju nosečnosti se lahko pokažejo že takoj ob rojstvu. Otrok se lahko rodi s prenizko telesno težo, podpovprečne rasti, lahko je razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče. Značilen je tudi abstinenčni sindrom.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Če nosečnica pije alkohol, ga preko posteljice pije tudi plod.
Anketa med udeleženkami šole za starše na Gorenjskem je razkrila, da je kar tretjina žensk med nosečnostjo najmanj enkrat zaužila alkoholno pijačo. S tem podatkom Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na problematiko uživanja alkohola med nosečnostjo. Psihiatrinja mag. Mercedes Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da nosečnica ob pitju alkoholnih pijač ne izpostavlja le sebe, ampak tudi plod.
Koncentracija alkohola v krvi zarodka je lahko celo višja od koncentracije alkohola v materini krvi in ostane visoka tudi dlje časa. (NIJZ)
Raziskave so pokazale, da lahko že manjše količine popitega alkohola poškodujejo plod in pustijo nepopravljive posledice. Zapleti in posledice se kažejo že med nosečnostjo, ob porodu in pa tudi kasneje.
Alkohol je tarotogen, kar pomeni, da pri zarodku povzroča nepravilen razvoj organov. Tako so na primer možgani, ki se začnejo razvijati že v prvih tednih nosečnosti, zelo občutljivi na škodljive učinke alkohola. Težave zaradi izpostavljenosti alkoholu so raznolike, strokovnjaki zato govorijo o spektru fetalnih alkoholnih motenj.
Ker v nosečnosti ni znane varne količine alkohola, ni varne alkoholne pijače in ni varnega časa pred škodljivimi učinki alkohola, vsem ženskam, ki načrtujejo nosečnost ali so noseče, svetujemo, naj ne pijejo alkohola. (NIJZ)
Uživanje alkohola med nosečnostjo lahko povzroči spontani splav, odmrtje ploda ali sproži prezgodnji porod. Učinki in posledice dolgotrajnega pitja alkoholnih pijač v obdobju nosečnosti se lahko pokažejo že takoj ob rojstvu. Otrok se lahko rodi s prenizko telesno težo, podpovprečne rasti, lahko je razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče. Značilen je tudi abstinenčni sindrom.
Evropska agencija za zdravila EMA preverja novo zdravilo proti covidu-19, ki ga je razvila ameriška farmacevtska družba Merck. Njihovo zdravilo molnupiravir je prestalo že več kliničnih študij. Rezultati raziskav obetajo, saj podatki kažejo, da kar za polovico zmanjša možnost hospitalizacije ali smrti necepljenih pacientov z blažjo ali zmerno obliko koronavirusne bolezni. V Evropski uniji zdravniki ob hudem poteku okužbe z novim koronavirusom že uporabljajo več učinkovin. Med njimi so remdesivir, deksametazon in protitelesa. Novo zdravilo molnupiravir bo postal prvo zdravilo proti covidu-19, ki se zaužije v obliki tablet. Vse ostale znane terapije namreč bolniki prejmejo v obliki injekcij ali infuzij. Podrobneje v Ultrazvoku. Foto: TV Slovenija
Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain
Zadnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: »Zakaj se mi tako zelo vrti?«, je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog Igor Rigler z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: RadioSlovenija, Prvi
»Zakaj se mi tako zelo vrti?« Težava, ki greni življenje številnim ljudem. Gre za vrtoglavico. V medicinski literaturi je opisanih več kot tristo bolezni in zdravstvenih stanj, ki jih vrtoglavica spremlja. Družinska zdravnica prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič tudi iz izkušenj pravi, da je vzrok zanjo največkrat v ušesih, vratu ali v zatilju. Kdaj pa moramo zaradi vrtoglavice na pregled k zdravniku? Odgovore smo poiskali na predlog poslušalke, zato njo in vse vas vabimo k poslušanju medicinske oddaje in podkasta Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: THX0477/ Flickr, cc
Slovenija je kot tretja država na svetu dobila novo zdravilo proti povišanemu holesterolu. Gre za učinkovino, ki v krvi zniža koncentracijo slabega oziroma LDL holesterola. »Vsaka desetinka LDL holesterola je preveč,« opozarja prof. dr. Zlatko Fras, direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Zdaj je meja pri 3 mmol/ l. Tisti, ki mora zaradi povišanega holesterola vsak dan jemati statine, se bo razveselil tudi podatka, da je novo zdravilo treba vzeti le 2-krat letno. Foto: Radio Slovenija, Prvi
Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov test na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni; 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. »Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,« so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. S kakšnimi težavami se bori, bo povedal v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Z Davorjem Tavčarjem in njegovo soprogo Špelo Tavčar se je srečal Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija/ Prvi
V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe za zgodnje odkrivanje rakavih in prdrakavaih sprememb pri na videz zdravi popukaciji. To so ZORA, DORA in SVIT, ki so na voljo tudi med epidemijo covida-19. Program Svit je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na dojki, namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, namenjen ženskam med 20. in 64. letom starosti. V terenskem studiu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se nam je pridružila prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja skupine za nenalezljive bolezni na OE Celje NIJZ.
Primer iz ene od osnovnih šol v Kaliforniji kaže, kako hitro se delta različica novega koronavirusa razširi po zraku. Raziskovalci ameriškega Centra za nadzor bolezni so namreč ugotovili, da je obolela učiteljica (ali učitelj, spola niso razkrili) z novim koronavirusom okužila kar polovico otrok v razredu. Učiteljica ni bila cepljena in ko je učencem brala, je snela masko. Uporaba zaščitne maske je sicer v tej šoli obvezna tako za učitelje kot učence. Pomen zaščite z masko in kako se novi koronavirus širi po zraku v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok z dr. Ano Kroflič s Kemijskega inštituta. Od ponedeljka, 13.9.2021, bodo v Sloveniji zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih prostorih, razen tam, kjer velja pogoj PCT, obvezne. Pripravlja Iztok Konc.
Ko radiolog Igor Požek, ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. »Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,« je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik. Primer težjega poteka COVID pljučnice. 56. letni pacient s pridruženimi boleznimi (arterijska hipertenzija, povišane maščobe v krvi). Levi: Rentgenska slika 7. dan bolezni ob sprejemu v bolničnico prikaže obojestranske zgostitve v vseh pljučnih režnjih. Desno: Že naslednji dan pacient potrebuje zdravljenje na intenzivnem oddelku. Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem »bela«. V sapniku je vidna cev po intubaciji (puščica).
V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. Tatjano Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Foto: RadioSlovenija, Prvi
Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: »Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.« Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. Janezom Žibertom. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid sledilnik. Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov? Več v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Graf: Dr. Janez Žibert. Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje
Debata o covidu in cepivih se dotika mnogih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. Andrej Trampuž. Foto: Andrej Trampuž
V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. Jasmina Markovič Božič iz UKC Ljubljana, je soavtorica članka v Zdravniškem vestniku z naslovom »Perioperativna uporaba medicinske hipnoze.« V njem opisuje lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in izsledke raziskav o koristih njene uporabe v medicinske namene. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija
Zdravnica Monika Sobočan je doma iz Pomurja – natančneje iz občine Turnišče. Uspešno je zaključila študij medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru in kot specializantka ginekologije in porodništva dela v mariborskem Kliničnem centru. Zdaj svoje izobraževanje in raziskave opravlja v Veliki Britaniji – v Londonu. Kot specializantka in doktorska študentka preučuje, kako bi lahko uspešneje zdravili raka na jajčnikih. »Raziskovanje je temelj nadaljnjega razvoja medicine,« je prepričana. Monika Sobočan je ena od treh letošnjih prejemnic štipendije programa Za ženske v znanosti, ki ga podpirata L'Oreal in UNESCO. V London jo je poklical Iztok Konc. Foto: therapractice/ pixabay
Mag. Tjaša Žohar Čretnik vsako jutro med prvimi izve nove podatke o širjenju delta različice koronavirusa v Sloveniji. Ali zato, ker pozna podatke, manj optimistično zre v prihajajoče tedne in mesece? Sogovornica tokratnega Ultrazvoka vodi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – s kratico NLZOH, kjer testirajo vzorce na prisotnost novega koronavirusa in njegovih različic. Slednjih so v Sloveniji zaznali že približno šestdeset. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zajem zaslona - HLZOH, 12.7.21
Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. Richard Roberts. Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom. Sodelujeta še prof. dr. Jernej Ule (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. Janko Kos (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Pripravil Iztok Konc. Foto: FEBS kongres, Ljubljana
V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog Mario Fafangel. Njegovi odgovori so jasni. Pripravil Iztok Konc. *Npr.: Izrael, Velika Britanija ... Foto: BoBo
»Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,« pravi sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti delta različici novega koronavirusa. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar raziskave, ki je pokazala, da cepivo Pfeizer in verjetno tudi Moderna, proti covidu ščitita celo doživljenjsko? Koliko časa pa traja zaščita pri AstraZeneci? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija
Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito proti covidu. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: »Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80 odstotna precepljenost.« Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa? Odgovori v medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž
V Ultrazvoku gostimo zdravnico s prve bojne črte boja proti covidu. Družinska zdravnica asist. Polona Vidič Hudobivnik je direktorica Zdravstvenega doma v Kočevju in vodja Zdravstvene postaje v Osilnici. Prav v Osilnici so po precepljenosti proti covidu med najbolj uspešnimi v Sloveniji. S prvim odmerkom so cepili že več kot polovico prebivalcev – toliko kot v najbolj uspešnih državah na svetu; na primer v ZDA. Kje je ključ njihovega uspeha? Kako se pri njih obnese cepljenje z AstraZeneco? S katerimi težavami se srečujejo na terenu? Odgovori v Ultrazvoku. Doktorico Polono Vidič Hudobivnik je poklical Iztok Konc. Foto: Polona Vidič Hudobivnik
Neveljaven email naslov