Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Česa nosečnice in doječe matere zaužijejo preveč in česa premalo?
Dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike Ljubljana je s kolegi raziskovalci pregledal prehranske dnevnike približno 170 slovenskih nosečnic in doječih mater. Opozarja na velik pomen prehrane, ki je ključna za otrokovo zdravje in razvoj. Za vsakega zdravega dojenčka je namreč najboljša hrana materino mleko, njegova sestava in kakovost pa sta povezani s prehrano matere med nosečnostjo in po njej.
V prehrani slovenskih nosečnic in doječih mater je preveč enostavnih sladkorjev in škroba. Raziskava je še razkrila, da ženske pred in po rojstvu otroka zaužijejo tudi preveč soli in slabih maščob; premalo je beljakovin, sadja in zelenjave ter rib.
Dr. Benedik še posebej izpostavlja, da so na našem jedilniku premalokrat morske ribe. Zdravilne učinke ribjega olja so poznale že naše babice. Ribe vsebujejo namreč veliko zdravih, večkrat nenasičenih maščobnih kislin – med njimi je tudi zelo pomembna dokozaheksaenojska kislina ali kratko DHK, ki je nujna za razvoj otrokovih možganov in očesne mrežnice.
Raziskovalci so zaznali pomanjkanje vitaminov D in E ter vitamina B9, poimenovanega tudi folna kislina, kar je lahko za zdrav razvoj otroka še posebej pereče. Folna kislina namreč omogoča ustrezen razvoj otrokovega živčnega sistema.
Nosečnice in doječe matere naj, še svetuje dr. Benedik, iz svoje prehrane črtajo alkohol in opustijo kajenje.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Česa nosečnice in doječe matere zaužijejo preveč in česa premalo?
Dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike Ljubljana je s kolegi raziskovalci pregledal prehranske dnevnike približno 170 slovenskih nosečnic in doječih mater. Opozarja na velik pomen prehrane, ki je ključna za otrokovo zdravje in razvoj. Za vsakega zdravega dojenčka je namreč najboljša hrana materino mleko, njegova sestava in kakovost pa sta povezani s prehrano matere med nosečnostjo in po njej.
V prehrani slovenskih nosečnic in doječih mater je preveč enostavnih sladkorjev in škroba. Raziskava je še razkrila, da ženske pred in po rojstvu otroka zaužijejo tudi preveč soli in slabih maščob; premalo je beljakovin, sadja in zelenjave ter rib.
Dr. Benedik še posebej izpostavlja, da so na našem jedilniku premalokrat morske ribe. Zdravilne učinke ribjega olja so poznale že naše babice. Ribe vsebujejo namreč veliko zdravih, večkrat nenasičenih maščobnih kislin – med njimi je tudi zelo pomembna dokozaheksaenojska kislina ali kratko DHK, ki je nujna za razvoj otrokovih možganov in očesne mrežnice.
Raziskovalci so zaznali pomanjkanje vitaminov D in E ter vitamina B9, poimenovanega tudi folna kislina, kar je lahko za zdrav razvoj otroka še posebej pereče. Folna kislina namreč omogoča ustrezen razvoj otrokovega živčnega sistema.
Nosečnice in doječe matere naj, še svetuje dr. Benedik, iz svoje prehrane črtajo alkohol in opustijo kajenje.
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov