Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S čuječnostjo proti stresu, tesnobi in depresiji
Ali vas je že kdaj prešinila misel, da življenje teče mimo vas? Gledamo, ne da bi zares videli, poslušamo, a ne slišimo. Delujemo kot roboti. Morda nam lahko pomaga čuječnost. To je lastnost; zmožnost, da se svojega lastnega doživljanja in tudi dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Ta odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje pa imajo na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke.
Ko smo čuječni, smo tukaj in zdaj, pravi psihologinja mag. Maja Bajt iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati.
Čuječnost je osredotočena na sedanjost, na ta trenutek, na zdaj. Kaj pa preteklost in prihodnost?
Po besedah mag. Maje Bajt imajo odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke. Čuječnost izboljša kakovost življenja. Kar pa je za današnji čas tudi zelo pomembno: zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost.
Čuječnost je orodje za osebnostno rast in psihološko spoprijemanje s težavami. Kdor je čuječen, gleda na svet z otroškimi očmi – sprejemajoče, brez presojanja, brez predsodkov, z radovednostjo in odprtostjo.
Eden vodilnih zahodnih strokovnjakov, ki preučujejo čuječnost, Jon Kabat-Zinn, je ob neki priliki dejal: »Sedanjost je edini čas, ko je komurkoli treba živeti – vedeti karkoli – občutiti – se učiti – delovati – se spreminjati – se zdraviti.«
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
S čuječnostjo proti stresu, tesnobi in depresiji
Ali vas je že kdaj prešinila misel, da življenje teče mimo vas? Gledamo, ne da bi zares videli, poslušamo, a ne slišimo. Delujemo kot roboti. Morda nam lahko pomaga čuječnost. To je lastnost; zmožnost, da se svojega lastnega doživljanja in tudi dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Ta odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje pa imajo na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke.
Ko smo čuječni, smo tukaj in zdaj, pravi psihologinja mag. Maja Bajt iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati.
Čuječnost je osredotočena na sedanjost, na ta trenutek, na zdaj. Kaj pa preteklost in prihodnost?
Po besedah mag. Maje Bajt imajo odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke. Čuječnost izboljša kakovost življenja. Kar pa je za današnji čas tudi zelo pomembno: zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost.
Čuječnost je orodje za osebnostno rast in psihološko spoprijemanje s težavami. Kdor je čuječen, gleda na svet z otroškimi očmi – sprejemajoče, brez presojanja, brez predsodkov, z radovednostjo in odprtostjo.
Eden vodilnih zahodnih strokovnjakov, ki preučujejo čuječnost, Jon Kabat-Zinn, je ob neki priliki dejal: »Sedanjost je edini čas, ko je komurkoli treba živeti – vedeti karkoli – občutiti – se učiti – delovati – se spreminjati – se zdraviti.«
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov