Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Virus se prenaša tudi iz človeka na človeka.
V zgodbi o globalni epidemiji virusa Zika, ki je doslej prizadela predvsem Srednjo in Južno Ameriko ter tihomorske otoke, je zaskrbljenost javnosti poglobila novica iz Združenih držav Amerike. Tam so potrdili prvi primer prenosa virusa iz človeka na človeka. Oboleli naj bi se okužil s spolnim odnosom. Ne gre za prvo poročilo o prenosu Zike s spolnimi odnosi. Na to so posumili že leta 2013 v Francoski Polineziji.
Direktor ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni dr. Tom Frieden: ” Pri virusu Zika še ni znano, kako dolgo po piku komarja je človek še kužen. V tem konkretnem primeru se je oboleli okužil nedavno v Venezueli. Po vrnitvi pa je zbolel še njegov spolni partner, ki ni bil na potovanju. Center za nadzor in preprečevanje bolezni je pri obeh potrdil svežo okužbo z virusom Zika.”
V Braziliji pa so med tem že potrdili tudi prvi primer prenosa s krvjo.
Zdaj o izbruhu virusa Zika poročajo že iz osemindvajsetih držav in območij Srednje in Južne Amerike, Afrike in Tihega oceana. Samo v Braziliji naj bi bilo z njim okuženih milijon in pol ljudi.
V Evropi okužbe z virusom Zika za zdaj še niso dokazali. Izjema so potniki, ki so se okužili na potovanjih v endemična območja. Svetovna zdravstvena organizacija pa že poziva evropske države, naj sprejmejo preventivne ukrepe.
Vzroki za zadnjo eksplozijo okužb še niso znani. Po besedah dr. Anthonya Costella iz Svetovne zdravstvene organizacije lahko krivdo pripišemo tudi podnebnim spremembam:” Morda je eden od razlogov za širjenje virusa Zika povezan z vremenskim pojavom El Nino. Ozračje nad Pacifikom se namreč segreva in zato tam pogosteje ter obilneje dežuje. Več dežja običajno pomeni tudi več komarjev. Strokovnjaki predvidevajo, da se bodo zaradi podnebnih sprememb območja, kjer se bodo pojavljali komarji, povečala. Verjetnost za izbruh virusa Zika in drugih okužb, omenimo tropsko vročico denga, bo tako le še večja.”
Le približno 20 odstotkov ljudi po piku okuženega komarja razvije gripi podobne simptome, ki pa običajno hitro izzvenijo, pravi mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje:
Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila, da predstavlja virus Zika nevarnost za javno zdravje po vsem svetu. Zato je potreben nujen in usklajen odgovor na epidemijo. Kot prednostno nalogo so navedli zaščito nosečnic in njihovih še nerojenih otrok ter nadzor nad komarji, ki prenašajo virus. Virus Zika je bil odkrit leta 1947, prva okužba pri ljudeh je bila dokazana leta 1952, prvi večji izbruh pa so zabeležili leta 2007 na enem od tihomorskih otokov.
Strokovnjaki ugotavljajo, da vedno več dokazov kaže na povezavo med virusom Zika in mikrocefalijo – prirojeno napako, zaradi katere se rodijo otroci z manjšim obsegom glave, posledično z manjšimi možgani. Povezava znanstveno še ni potrjena, vendar pa je sum, da Zika povzroča prirojene deformacije in nevrološke motnje novorojenčkov, velik.
Primarni prenašalec virusa Zika je komar Aedes aegypti. Te vrste v Sloveniji še nismo zaznali. Aedes aegypti pa je bližnji sorodnik tigrastega komarja, ki pa je od leta 2005 prisoten tudi pri nas. Kakšna je torej verjetnost, da bi se komarji, ki širijo okužbo, pojavili tudi pri nas? Raziskovalka Katja Kalan z Univerze na Primorskem:
Več informacij o virusu Zika lahko najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Popotnikom svetujejo, naj na endemičnih območjih poskrbijo za ustrezno zaščito pred komarji; nosečnicam, zlasti v prvem in drugem tromesečju, potovanja odsvetujejo. Epidemijo pa bomo še naprej spremljali in vas o njej obveščali tudi na Prvem.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Virus se prenaša tudi iz človeka na človeka.
V zgodbi o globalni epidemiji virusa Zika, ki je doslej prizadela predvsem Srednjo in Južno Ameriko ter tihomorske otoke, je zaskrbljenost javnosti poglobila novica iz Združenih držav Amerike. Tam so potrdili prvi primer prenosa virusa iz človeka na človeka. Oboleli naj bi se okužil s spolnim odnosom. Ne gre za prvo poročilo o prenosu Zike s spolnimi odnosi. Na to so posumili že leta 2013 v Francoski Polineziji.
Direktor ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni dr. Tom Frieden: ” Pri virusu Zika še ni znano, kako dolgo po piku komarja je človek še kužen. V tem konkretnem primeru se je oboleli okužil nedavno v Venezueli. Po vrnitvi pa je zbolel še njegov spolni partner, ki ni bil na potovanju. Center za nadzor in preprečevanje bolezni je pri obeh potrdil svežo okužbo z virusom Zika.”
V Braziliji pa so med tem že potrdili tudi prvi primer prenosa s krvjo.
Zdaj o izbruhu virusa Zika poročajo že iz osemindvajsetih držav in območij Srednje in Južne Amerike, Afrike in Tihega oceana. Samo v Braziliji naj bi bilo z njim okuženih milijon in pol ljudi.
V Evropi okužbe z virusom Zika za zdaj še niso dokazali. Izjema so potniki, ki so se okužili na potovanjih v endemična območja. Svetovna zdravstvena organizacija pa že poziva evropske države, naj sprejmejo preventivne ukrepe.
Vzroki za zadnjo eksplozijo okužb še niso znani. Po besedah dr. Anthonya Costella iz Svetovne zdravstvene organizacije lahko krivdo pripišemo tudi podnebnim spremembam:” Morda je eden od razlogov za širjenje virusa Zika povezan z vremenskim pojavom El Nino. Ozračje nad Pacifikom se namreč segreva in zato tam pogosteje ter obilneje dežuje. Več dežja običajno pomeni tudi več komarjev. Strokovnjaki predvidevajo, da se bodo zaradi podnebnih sprememb območja, kjer se bodo pojavljali komarji, povečala. Verjetnost za izbruh virusa Zika in drugih okužb, omenimo tropsko vročico denga, bo tako le še večja.”
Le približno 20 odstotkov ljudi po piku okuženega komarja razvije gripi podobne simptome, ki pa običajno hitro izzvenijo, pravi mag. Eva Grilc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje:
Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila, da predstavlja virus Zika nevarnost za javno zdravje po vsem svetu. Zato je potreben nujen in usklajen odgovor na epidemijo. Kot prednostno nalogo so navedli zaščito nosečnic in njihovih še nerojenih otrok ter nadzor nad komarji, ki prenašajo virus. Virus Zika je bil odkrit leta 1947, prva okužba pri ljudeh je bila dokazana leta 1952, prvi večji izbruh pa so zabeležili leta 2007 na enem od tihomorskih otokov.
Strokovnjaki ugotavljajo, da vedno več dokazov kaže na povezavo med virusom Zika in mikrocefalijo – prirojeno napako, zaradi katere se rodijo otroci z manjšim obsegom glave, posledično z manjšimi možgani. Povezava znanstveno še ni potrjena, vendar pa je sum, da Zika povzroča prirojene deformacije in nevrološke motnje novorojenčkov, velik.
Primarni prenašalec virusa Zika je komar Aedes aegypti. Te vrste v Sloveniji še nismo zaznali. Aedes aegypti pa je bližnji sorodnik tigrastega komarja, ki pa je od leta 2005 prisoten tudi pri nas. Kakšna je torej verjetnost, da bi se komarji, ki širijo okužbo, pojavili tudi pri nas? Raziskovalka Katja Kalan z Univerze na Primorskem:
Več informacij o virusu Zika lahko najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Popotnikom svetujejo, naj na endemičnih območjih poskrbijo za ustrezno zaščito pred komarji; nosečnicam, zlasti v prvem in drugem tromesečju, potovanja odsvetujejo. Epidemijo pa bomo še naprej spremljali in vas o njej obveščali tudi na Prvem.
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.
V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: Andrej Drašler (ambasador projekta), Andreja Širca Čampa (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), Ana Turšič (ambasadorka projekta) in Robert Gratton (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.
Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. S pomočjo vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze, ali ne. Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAXu. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana.
Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. Tomažu Kocjanu iz UKC Ljubljana – iz prve stopničke zdravljenja osteoporoze; to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko; to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov.
Agencija Reuters je v soboto (30.4.22) poročala, da Pfizerjevo protivirusno zdravilo paxlovid ne ustavi okužb z novim koronavirusom med osebami, ki živijo v istem gospodinstvu. V študiji, izvedla jo je družba Pfizer, je sodelovalo 3.000 udeležencev. Kljub temu paxlovid ostaja eno najbolj obetavnih zdravil proti covidu. Še vedno namreč velja, da skoraj 90 odstotno prepreči hospitalizacijo in smrt najbolj ogroženih covidnih bolnikov. Paxlovid je za polno, pogojno ali nujno uporabo odobren v več kot šestdesetih državah po svetu. Ali tudi v Sloveniji? Časopis Dnevnik je namreč poročal, da slovenski zdravniki z njim niso zdravili še nobenega bolnika. V čem je razlog, smo vprašali vodjo strokovne skupine za covid dr. Matejo Logar. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik o enem od razlogov, zakaj nekateri ljudje iz svoje prehrane izločijo mleko in sežejo po rastlinskih napitkih, pravi, da ima veliko ljudi težave z mlekom predvsem zaradi blage laktozne intolerance. Laktoza je mlečni sladkor. Laktozna intoleranca pa nastopi zaradi zmanjšanega delovanja encima, ki je potreben za presnovo laktoze. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok s strokovnjakom, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in poučuje ter raziskuje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, tokrat nadaljujemo z iskanjem odgovora na vprašanje: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov – kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? Tokrat o kalciju in maščobni sestavi. Foto: Prvi
V želji po zdravem načinu prehranjevanja nekateri raje kot po mleku sežejo po rastlinskih napitkih, ki jim tudi pogosto rečemo kar mleko. To so sojin, ovsen in rižev napitek, pa tudi kokosov, mandljev in lešnikov. Ti napitki, tako kot kravje mleko, vsebujejo beljakovine, maščobe, sladkor in kalcij. Vendar – za kako zdrav in primeren nadomestek gre? V čem je prednost kravjega mleka in v čem rastlinskih napitkov? Ali so mleko in rastlinski napitki sploh primerna hrana sodobnega človeka? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Ali lahko sklepamo, da podatki o virusnih okužbah v aprilu kažejo, da se razmere umirjajo? Za epidemijo covida prav gotovo. Kaj pa se dogaja z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi okužbami dihal? Kakšno je stanje v ambulanti dr. Anje Radšel v Zdravstvenem domu v Medvodah in na Kliniki Juventina Baby v Ljubljani? Ali pediatrinja deli zaskrbljenost s strokovnjaki, ki opozarjajo, da vse več otrok toži o posledicah dolgotrajnega covida?
Podatki kažejo, da se vsaj enkrat v življenju kar med deset in dvajset odstotkov ljudi sreča s takšno ali drugačno glivično okužbo. Zlasti pogosta je glivična okužba kože na stopalih, ki pogosto prizadene tudi nohte na prstih nog. Latinsko: tinea pedis in onychomycosis. Kaj naj storimo? Kako se lahko rešimo nadležnih glivic? V Ultrazvoku svetuje diplomirana kozmetičarka Gaja Udovič, ki poučuje na Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Gaja Udovič
Čeprav so mnogi zagotavljali, da čakajo na »klasično« cepivo, je zanimanje za cepljenje s cepivom Novavax v Sloveniji minimalno. Ali morda tiči vzrok za pomisleke v poročilih o stanju epidemije na Danskem? Kako pa bo na cepljenje proti covidu vplivala zadnja novica – da je namreč Agencija za hrano in zdravila v torek v Združenih državah Amerike odobrila drugi poživitveni odmerek cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna za starejše od petdeset let? Čas je za pogovor s sinteznim biologom prof. dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštitua. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Foto: BoBo
Novi koronavirus se zdaj najbolj širi v Južni Koreji, na Islandiji in v Bruneju. Slovenija pa je po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev na šestindvajsetem mestu. Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) kažejo, da tudi v naši državi narašča število okužb z nekoliko spremenjeno različico omikron, ki nosi oznako BA.2, pravi dr. Andrej Steyer. Mikrobiolog, ki je tudi sam že prebolel covid, sicer poudarja, da so v Nacionalnem laboratoriju od začetka epidemije dokazali že 160 različic novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
V Sloveniji število novih okužb s koronavirusom ponovno narašča. Nekateri strokovnjaki pravijo, da gre za pričakovan porast, drugi svarijo, da smo pred novim, že šestim valom epidemije. Kaj pa o trenutnih številkah pravi prof. dr. Janez Žibert, ki predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom? Kam se bo obrnila krivulja? Kaj nas čaka v prihodnjih tednih?
Neveljaven email naslov