Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Preddiabetes poteka tiho.
Ko mislimo, da o sladkorju in sladkorni bolezni vemo že vse, nas doleti nova informacija. Ali ste že slišali za preddiabetes? Sladkor lahko dolga leta, tudi desetletje ali več, tiho uničuje naše telo. Povišane koncentracije sladkorja v krvi pa sploh ne opazimo; težav ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Preddiabetes pa razkrije meritev sladkorja po jedi in pa tudi tako imenovani oralni glukozni tolerančni test (OGTT), ki ga zlasti dobro poznajo diabetiki in nosečnice, pojasnjuje asist. dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Raven sladkorja v krvi se ves čas spreminja tudi pri zdravih ljudeh; vendar pa ne sme preseči nekaterih mejnih vrednosti.
Kadar je koncentracija sladkorja na tešče 7.0 milimolov na liter krvi ali višja, po obroku pa nad 11.0, lahko že postavimo diagnozo: sladkorna bolezen.
Normalne koncentracije sladkorja v krvi: na tešče med 4 in 6 ter do 7.7 po obroku oziroma izmerjene kadarkoli naključno.
O preddiabetesu govorimo, kadaj je vsebnost sladkorja na tešče med 6.1 in 6.9, po oralnem glukoznem tolerančnem testu pa po dveh urah med 7.8 in 11.0 mmol/l krvi.
Za postavitev diagnoze je potreben odvzem in pregled krvi v laboratoriju. Meritve z domačimi merilniki so le orientacijske narave.
Diabetolog Aleš Skvarča opozarja, da lahko sladkorna bolezen veliko let poteka brez kakršnihkoli znakov in simptomov. Če zgodaj prepoznamo sladkorno bolezen, lahko začnemo z ustreznim zdravljenjem in s spremembo življenjskega sloga. S tem se izognemo okvari živcev in žil ter preprečimo slepoto in druge zaplete sladkorne bolezni, kot so odpoved ledvic, amputacije prstov, srčni infarkt in možgansko kap.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Preddiabetes poteka tiho.
Ko mislimo, da o sladkorju in sladkorni bolezni vemo že vse, nas doleti nova informacija. Ali ste že slišali za preddiabetes? Sladkor lahko dolga leta, tudi desetletje ali več, tiho uničuje naše telo. Povišane koncentracije sladkorja v krvi pa sploh ne opazimo; težav ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Preddiabetes pa razkrije meritev sladkorja po jedi in pa tudi tako imenovani oralni glukozni tolerančni test (OGTT), ki ga zlasti dobro poznajo diabetiki in nosečnice, pojasnjuje asist. dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Raven sladkorja v krvi se ves čas spreminja tudi pri zdravih ljudeh; vendar pa ne sme preseči nekaterih mejnih vrednosti.
Kadar je koncentracija sladkorja na tešče 7.0 milimolov na liter krvi ali višja, po obroku pa nad 11.0, lahko že postavimo diagnozo: sladkorna bolezen.
Normalne koncentracije sladkorja v krvi: na tešče med 4 in 6 ter do 7.7 po obroku oziroma izmerjene kadarkoli naključno.
O preddiabetesu govorimo, kadaj je vsebnost sladkorja na tešče med 6.1 in 6.9, po oralnem glukoznem tolerančnem testu pa po dveh urah med 7.8 in 11.0 mmol/l krvi.
Za postavitev diagnoze je potreben odvzem in pregled krvi v laboratoriju. Meritve z domačimi merilniki so le orientacijske narave.
Diabetolog Aleš Skvarča opozarja, da lahko sladkorna bolezen veliko let poteka brez kakršnihkoli znakov in simptomov. Če zgodaj prepoznamo sladkorno bolezen, lahko začnemo z ustreznim zdravljenjem in s spremembo življenjskega sloga. S tem se izognemo okvari živcev in žil ter preprečimo slepoto in druge zaplete sladkorne bolezni, kot so odpoved ledvic, amputacije prstov, srčni infarkt in možgansko kap.
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov