Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z antihistaminiki nad znake in simptome senenega nahoda.
Vnete in srbeče oči, voden izcedek iz nosu, kihanje, utrujenost in glavobol. Antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, so med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Že njihovo ime pove, pojasnjuje asist. mag. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik, da antihistaminiki zavirajo in preprečujejo delovanje histamina. Le ta povzroča glavnino težav ob alergiji na cvetni prah. Antihistaminiki delujejo tako, da se vežejo na iste receptorje v celicah kot histamin in ustavijo njegovo delovanje.
Antihistaminiki so učinkoviti ob senenem nahodu oziroma alergijskem rinitisu, pomagajo ob alergiji, ki jo povzročajo hišni ljubljenčki, plesni in pršice pa tudi ob kronični spontani koprivnici.
Po besedah alergologinje Mihaele Zidarn je dež v teh dneh spral ozračje in po tednih suhega vremena vsaj za nekaj dni olajšal življenje ljudem, ki so alergični na pelod breze in tudi na cvetni prah drugih dreves ter trav. Cvetijo že tudi gaber, hrast, mali jesen, divji kostanj in platane. V zraku je cvetni prah trpotca, kislice in nekaterih trav, vrbe, oreha ter bora.
Nekateri antihistaminiki so v lekarnah na voljo brez recepta, druge nam mora predpisati zdravnik. Doktorica Zidarn izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Vendar pa se sloves, da povzročajo zaspanost, antihistaminikov drži še danes. Nosečnicam in doječim materam se svetuje, naj se pred uporabo pogovorijo z zdravnikom ali s farmacevtom. Znake in simptome alergije pa blažijo še druge učinkovine in zdravila.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Z antihistaminiki nad znake in simptome senenega nahoda.
Vnete in srbeče oči, voden izcedek iz nosu, kihanje, utrujenost in glavobol. Antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, so med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Že njihovo ime pove, pojasnjuje asist. mag. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik, da antihistaminiki zavirajo in preprečujejo delovanje histamina. Le ta povzroča glavnino težav ob alergiji na cvetni prah. Antihistaminiki delujejo tako, da se vežejo na iste receptorje v celicah kot histamin in ustavijo njegovo delovanje.
Antihistaminiki so učinkoviti ob senenem nahodu oziroma alergijskem rinitisu, pomagajo ob alergiji, ki jo povzročajo hišni ljubljenčki, plesni in pršice pa tudi ob kronični spontani koprivnici.
Po besedah alergologinje Mihaele Zidarn je dež v teh dneh spral ozračje in po tednih suhega vremena vsaj za nekaj dni olajšal življenje ljudem, ki so alergični na pelod breze in tudi na cvetni prah drugih dreves ter trav. Cvetijo že tudi gaber, hrast, mali jesen, divji kostanj in platane. V zraku je cvetni prah trpotca, kislice in nekaterih trav, vrbe, oreha ter bora.
Nekateri antihistaminiki so v lekarnah na voljo brez recepta, druge nam mora predpisati zdravnik. Doktorica Zidarn izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Vendar pa se sloves, da povzročajo zaspanost, antihistaminikov drži še danes. Nosečnicam in doječim materam se svetuje, naj se pred uporabo pogovorijo z zdravnikom ali s farmacevtom. Znake in simptome alergije pa blažijo še druge učinkovine in zdravila.
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov