Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cilj: uničenje rakastega tkiva
Kje tiči vzrok, da se rak razraste po telesu? Odgovor prinašajo novejše raziskave, ki vedno bolj kažejo na pomemben vpliv imunskega sistema na nastanek in razvoj tumorskega tkiva. Nekateri raki namreč prelisičijo naš imunski sistem do te mere, da mu obrambne celice celo pomagajo. Ta nova spoznanja so raziskovalce spodbudila k iskanju rešitev in s tem omogočila razvoj tumorskih cepiv. Ali se bomo torej v prihodnje lahko cepili proti raku?
Po vedenju dr. Srdjana Novakovića sta za zdaj v Združenih državah, ne pa tudi v Evropi, registrirani že dve tumorski cepivi: eno za zdravljenje raka prostate in drugo za maligni melanom. Pri nas pa je registriranih že več tako imenovanih preventivnih cepiv.
Da bi v boju proti raku podprli imunski sistem, so se strokovnjaki osredotočili na razvoj terapevtskih in preventivnih tumorskih cepiv.
Nekatera terapevtska tumorska cepiva omogočajo, da bolnikov obrambni sistem hitreje prepozna rakave celice, druga pa zavrejo delovanje tistih imunskih celic, ki varujejo rakavo tkivo.
Bolj kot terapevtska, so že znana in uveljavljena tako imenovana preventivna tumorska cepiva. Z njimi se lahko zavarujemo pred virusi, ki povzročajo rakava obolenja. Dr. Novaković navaja primer cepiva proti humanemu papiloma virusu – s kratico HPV. Razvito je že tudi cepivo proti virusu hepatitisa B, ki lahko povzroči raka na jetrih, povezuje pa se ga tudi z večjim tveganjem za nastanek raka trebušne slinavke.
S tem ko imunski sistem prepozna rakave celice, povzema dr. Novaković, se jim lahko tudi učinkovito zoperstavi.
Spomnimo: S to novo imunoterapijo, ki deluje po principu delovanja tumorskih cepiv, so v Združenih državah zdravili bolnike, ki so zboleli za eno od levkemij; med njimi je bilo tudi 29 bolnikov z akutno limfoblastno levkemijo. Pri kar 27-tih so sledi raka izginile. Zaskrbljenost zbujajo le nekateri možni stranski učinki nove terapije, ki so lahko zelo hudi in ogrozijo bolnikovo življenje. Ameriški raziskovalci poročajo o dveh smrtih, ki jih je povzročil premočan imunski odziv na prejeto zdravilo. Oddaja: http://radioprvi.rtvslo.si/2016/04/bolezen-se-je-ustavila-ali-povsem-umaknila/
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Cilj: uničenje rakastega tkiva
Kje tiči vzrok, da se rak razraste po telesu? Odgovor prinašajo novejše raziskave, ki vedno bolj kažejo na pomemben vpliv imunskega sistema na nastanek in razvoj tumorskega tkiva. Nekateri raki namreč prelisičijo naš imunski sistem do te mere, da mu obrambne celice celo pomagajo. Ta nova spoznanja so raziskovalce spodbudila k iskanju rešitev in s tem omogočila razvoj tumorskih cepiv. Ali se bomo torej v prihodnje lahko cepili proti raku?
Po vedenju dr. Srdjana Novakovića sta za zdaj v Združenih državah, ne pa tudi v Evropi, registrirani že dve tumorski cepivi: eno za zdravljenje raka prostate in drugo za maligni melanom. Pri nas pa je registriranih že več tako imenovanih preventivnih cepiv.
Da bi v boju proti raku podprli imunski sistem, so se strokovnjaki osredotočili na razvoj terapevtskih in preventivnih tumorskih cepiv.
Nekatera terapevtska tumorska cepiva omogočajo, da bolnikov obrambni sistem hitreje prepozna rakave celice, druga pa zavrejo delovanje tistih imunskih celic, ki varujejo rakavo tkivo.
Bolj kot terapevtska, so že znana in uveljavljena tako imenovana preventivna tumorska cepiva. Z njimi se lahko zavarujemo pred virusi, ki povzročajo rakava obolenja. Dr. Novaković navaja primer cepiva proti humanemu papiloma virusu – s kratico HPV. Razvito je že tudi cepivo proti virusu hepatitisa B, ki lahko povzroči raka na jetrih, povezuje pa se ga tudi z večjim tveganjem za nastanek raka trebušne slinavke.
S tem ko imunski sistem prepozna rakave celice, povzema dr. Novaković, se jim lahko tudi učinkovito zoperstavi.
Spomnimo: S to novo imunoterapijo, ki deluje po principu delovanja tumorskih cepiv, so v Združenih državah zdravili bolnike, ki so zboleli za eno od levkemij; med njimi je bilo tudi 29 bolnikov z akutno limfoblastno levkemijo. Pri kar 27-tih so sledi raka izginile. Zaskrbljenost zbujajo le nekateri možni stranski učinki nove terapije, ki so lahko zelo hudi in ogrozijo bolnikovo življenje. Ameriški raziskovalci poročajo o dveh smrtih, ki jih je povzročil premočan imunski odziv na prejeto zdravilo. Oddaja: http://radioprvi.rtvslo.si/2016/04/bolezen-se-je-ustavila-ali-povsem-umaknila/
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.
Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?
Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.
Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije
Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu
Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop
Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček
Neveljaven email naslov