Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polipi na glasilkah
Polip je pravzaprav oteklina, ki med govorjenjem zmoti nihanje glasilk. Nastane zaradi glasovnih zlorab in neprimernih govornih navad. Sluznico glasilk pa spremenijo in poškodujejo tudi alergije, refluks in kajenje. Po besedah otorinolaringologinje prof. dr. Irene Hočevar Boltežar iz ljubljanskega Kliničnega centra smo si za preveliko rabo glasu in preglasno govorjenje velikokrat krivi kar sami. Tudi slabša glasovna tehnika je običajno pridobljena in le redko prirojena.
Najpogostejši vzrok za nastanek polipa na glasilki so glasovne zlorabe in neprimerne govorne navade. Kričanje, vpitje, petje izven registra, preglasno govorjenje … v vseh teh primerih gre za govorno zlorabo. K nepravilni rabi glasu pa silijo tudi slabe akustične razmere na delovnem mestu ali glasovna obremenitev poklica samega. Govorca h glasnejšemu govorjenju sili tudi slabši sluh.
Zdravnici Irena Hočevar Boltežar in Daša Gluvajić sta opravili raziskavo, v katero sta vključili 100 bolnikov, ki so bili med letoma 2007 in 2009 zaradi polipov na glasilkah pregledani in operirani v ljubljanskem Kliničnem centru. Rezultati raziskave kažejo, da nastanek polipov na glasilkah običajno povzroči kombinacija različnih neugodnih dejavnikov. Pri kar 79-ih odstotkih bolnikov sta namreč našli več kot enega – vse do šest možnih povzročiteljev. Med najpogostejšimi pa so bili prav poklic, refluks, alergije in kajenje.
Polip na glasilki je običajno benigen in se redko maligno spremeni. Rešimo pa se ga lahko le s kirurškim posegom. Polip je eden najpogostejših razlogov za hripavost. Ali sploh lahko preprečimo nastanek polipa? Dr. Hočevar Boltežar svetuje, naj ne pretiravamo z glasnim govorjenjem in naj prisluhnemo svojemu telesu – svojim glasilkam. Tudi glasilki se namreč lahko utrudita, poškodujeta in okvarita; zato potrebujeta počitek in čas za regeneracijo.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Polipi na glasilkah
Polip je pravzaprav oteklina, ki med govorjenjem zmoti nihanje glasilk. Nastane zaradi glasovnih zlorab in neprimernih govornih navad. Sluznico glasilk pa spremenijo in poškodujejo tudi alergije, refluks in kajenje. Po besedah otorinolaringologinje prof. dr. Irene Hočevar Boltežar iz ljubljanskega Kliničnega centra smo si za preveliko rabo glasu in preglasno govorjenje velikokrat krivi kar sami. Tudi slabša glasovna tehnika je običajno pridobljena in le redko prirojena.
Najpogostejši vzrok za nastanek polipa na glasilki so glasovne zlorabe in neprimerne govorne navade. Kričanje, vpitje, petje izven registra, preglasno govorjenje … v vseh teh primerih gre za govorno zlorabo. K nepravilni rabi glasu pa silijo tudi slabe akustične razmere na delovnem mestu ali glasovna obremenitev poklica samega. Govorca h glasnejšemu govorjenju sili tudi slabši sluh.
Zdravnici Irena Hočevar Boltežar in Daša Gluvajić sta opravili raziskavo, v katero sta vključili 100 bolnikov, ki so bili med letoma 2007 in 2009 zaradi polipov na glasilkah pregledani in operirani v ljubljanskem Kliničnem centru. Rezultati raziskave kažejo, da nastanek polipov na glasilkah običajno povzroči kombinacija različnih neugodnih dejavnikov. Pri kar 79-ih odstotkih bolnikov sta namreč našli več kot enega – vse do šest možnih povzročiteljev. Med najpogostejšimi pa so bili prav poklic, refluks, alergije in kajenje.
Polip na glasilki je običajno benigen in se redko maligno spremeni. Rešimo pa se ga lahko le s kirurškim posegom. Polip je eden najpogostejših razlogov za hripavost. Ali sploh lahko preprečimo nastanek polipa? Dr. Hočevar Boltežar svetuje, naj ne pretiravamo z glasnim govorjenjem in naj prisluhnemo svojemu telesu – svojim glasilkam. Tudi glasilki se namreč lahko utrudita, poškodujeta in okvarita; zato potrebujeta počitek in čas za regeneracijo.
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
Neveljaven email naslov