Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krvni strdki lahko povzročijo ledvični ali srčni infarkt, pljučno embolijo in možgansko kap. Zato zdravniki številne bolnike napotijo v tako imenovane antikoagulacijske ambulante. Vanje je, po besedah prim. Vojka Kaniča iz UKC Maribor, vpisanih že več kot 35.000 pacientov. Nova zdravila proti strjevanju krvi so v zadnjih letih pomembno izboljšala učinkovitost zdravljenja in bolnikom olajšala življenje.
Krvni strdki lahko nevarno ogrozijo življenje. Podatki namreč kažejo, da so v razvitem svetu in tudi pri nas eden najpogostejših vzrokov za smrt. Antikoagulacijsko zdravljenje zavira strjevanje krvi in preprečuje nastajanje nevarnih strdkov. Terapija pride v poštev pri obolenjih, pri katerih sta motena pretok in strjevanje krvi. To je značilno za najpogostejšo motnjo srčnega ritma – atrijsko fibrilacijo. Takrat nam srce bije zelo hitro – utripne več kot 150-krat na minuto. To pospeši nastajanje nevarnih strdkov, ki največkrat odletijo v žile v možganih, kar pripelje do možganske kapi. Specialist srčno-žilne medicine Vojko Kanič pojasnjuje, da zdravila proti strjevanju krvi prejemajo tudi bolniki z umetnimi zaklopkami in tisti, pri katerih je strdek zaradi globoke venske tromboze povzročil pljučno embolijo.
Za antikoagulacijsko terapijo je značilno, da je individualna – kar pomeni, da je prilagojena vsakemu pacientu posebej. Ob tem so zdravniki pozorni, v kakšni formi so ledvice in jetra. Na začetku zdravljenja so lahko zelo pogoste kontrole; enkrat tedensko ali celo pogosteje. Če primerjamo nova zdravila s starimi, so ta bolj predvidljiva, zato je potrebno manj pregledov.
Nova zdravila proti strjevanju krvi so učinkovita, hkrati pa povzročajo manj zapletov. Manj je krvavitev, ki bi lahko ogrozile bolnikovo življenje. Vendar pa niso primerna za vse bolnike, ki potrebujejo antikoagulacijsko terapijo. Starejša zdravila predpišejo bolnikom, ki se zdravijo s citostatiki, tistim, ki imajo oslabljena jetra ali ledvice in bolnikom na dializi.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Krvni strdki lahko povzročijo ledvični ali srčni infarkt, pljučno embolijo in možgansko kap. Zato zdravniki številne bolnike napotijo v tako imenovane antikoagulacijske ambulante. Vanje je, po besedah prim. Vojka Kaniča iz UKC Maribor, vpisanih že več kot 35.000 pacientov. Nova zdravila proti strjevanju krvi so v zadnjih letih pomembno izboljšala učinkovitost zdravljenja in bolnikom olajšala življenje.
Krvni strdki lahko nevarno ogrozijo življenje. Podatki namreč kažejo, da so v razvitem svetu in tudi pri nas eden najpogostejših vzrokov za smrt. Antikoagulacijsko zdravljenje zavira strjevanje krvi in preprečuje nastajanje nevarnih strdkov. Terapija pride v poštev pri obolenjih, pri katerih sta motena pretok in strjevanje krvi. To je značilno za najpogostejšo motnjo srčnega ritma – atrijsko fibrilacijo. Takrat nam srce bije zelo hitro – utripne več kot 150-krat na minuto. To pospeši nastajanje nevarnih strdkov, ki največkrat odletijo v žile v možganih, kar pripelje do možganske kapi. Specialist srčno-žilne medicine Vojko Kanič pojasnjuje, da zdravila proti strjevanju krvi prejemajo tudi bolniki z umetnimi zaklopkami in tisti, pri katerih je strdek zaradi globoke venske tromboze povzročil pljučno embolijo.
Za antikoagulacijsko terapijo je značilno, da je individualna – kar pomeni, da je prilagojena vsakemu pacientu posebej. Ob tem so zdravniki pozorni, v kakšni formi so ledvice in jetra. Na začetku zdravljenja so lahko zelo pogoste kontrole; enkrat tedensko ali celo pogosteje. Če primerjamo nova zdravila s starimi, so ta bolj predvidljiva, zato je potrebno manj pregledov.
Nova zdravila proti strjevanju krvi so učinkovita, hkrati pa povzročajo manj zapletov. Manj je krvavitev, ki bi lahko ogrozile bolnikovo življenje. Vendar pa niso primerna za vse bolnike, ki potrebujejo antikoagulacijsko terapijo. Starejša zdravila predpišejo bolnikom, ki se zdravijo s citostatiki, tistim, ki imajo oslabljena jetra ali ledvice in bolnikom na dializi.
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov