Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravljenje astme, KOPB in nekaterih drugih pogostih pljučnih obolenj.
Kadar zdravniki želijo, da bi zdravilo delovalo globoko v pljučih, predpišejo eno od učinkovin, ki so na voljo v pumpicah – v inhalatorjih. Klinična farmacevtka Tina Morgan s Klinike Golnik pojasnjuje, da lahko z njimi učinkovito lajšamo napade težkega dihanja ali preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja pri astmi, KOPB in drugih pogostih pljučnih obolenjih.
Inhalacijska terapija ima številne prednosti: deluje lokalno, hitro. Čeprav je odmerek zdravila manjši, pa je njegova učinkovitost večja. Manj je tudi stranskih učinkov.
Po nekaterih podatkih doseže pljuča le ena četrtina – le 25 odstotkov zdravila, ki ga bolnik inhalira. Farmacevtska industrija zato razvija delce, s katerimi bodo, če poenostavimo, lahko zdravilne učinkovine z manj izgubami – torej v večji dozi dosegle svoj cilj – male dihalne poti in pljučne mešičke. Dr. Dan Miller iz družbe Novartis, del katere je tudi Lek, s svojo raziskovalno ekipo razvija takšne delce, ki jih do cilja globoko v pljučih prispe kar 60 odstotkov. ” Ljudem, ki ne poznajo tehnologije, se 60 odstotkov lahko še vedno zdi malo,” pravi Miller. “Po mojem mnenju pa gre za občudovanja vredno številko. Učinkovitost dostave zdravila v pljuča smo podvojili, v nekaterih primerih celo potrojili. To pomeni, da lahko natančneje nadziramo pot zdravila. V ustih in žrelu se izgubi manj zdravilne učinkovine, bolnik je tudi manj pogoltne. Doza zdravila, ki ga uporabimo, je zato lahko manjša, s tem pa zmanjšamo tudi njegove stranske učinke. Delci, ki smo jih razvili, imajo številne prednosti. Bolniki vseh niti ne opazijo, vendar je zaradi njih zdravilo varnejše.”
Pacientom ni toliko mar za delce, bolj vidijo samo inhalator. Vendar, čarovnija tiči prav v njem! Pacientom ni toliko mar za tehnologijo, zavedajo pa se, da se po zdravilih v inhalatorjih bolje počutijo in lažje nadzirajo svojo bolezen. In to se mi zdi najpomembnejše. – Dan Miller
Delci, ki jih razvija skupina dr. Millerja, omogočajo, da je učinkovitost zdravila v inhalatorju pri vseh pacientih čim bolj enaka. “Pacienti se razlikujejo v dveh ključnih lastnostih. Ena je različnost anatomije ust in žrela. Če dobro pomislite, so usta in žrelo ovira, ki delcem preprečuje vstop v pljuča. Z razvojem zdravil poskušamo to oviro zaobiti. Razlikujemo se tudi v načinu dihanja, saj vsak diha nekoliko drugače,” pojasnjuje direktor farmacevtskega razvoja pri Novartisu. “Kot razvijalci novih produktov razmišljamo o tem, kako bi zaobšli biologijo. Zdi se neverjetno, vendar nam to uspeva. Izdelamo lahko delce, ki zaobidejo prepreke v ustih in žrelu. To so majhni aerodinamični delci, ki v ustih in žrelu zavijejo proti sapniku. Zanimiva se mi zdi naslednja primerjava: stojiš na mostu in imaš v eni roki pesek, v drugi pa večje kamne. Če v vodo vržeš velike kamne, bodo ti takoj potonili, zelo fin pesek pa bo sledil vodnemu toku. Podobna je zamisel z inženirsko oblikovanimi delci. Primerni bodo za vdihavanje, saj prehajajo skozi usta in žrelo, zaobidejo prepreke in biološke razlike med ljudmi.”
Tina Morgan pojasnjuje, da je pomembno, da bolniki poznajo pravilno tehniko vdihavanja zdravil.
Naj spomnimo: Pumpico pretresemo in jo ponesemo k ustom. Začnemo z izdihom, ki mu sledi počasen in globok vdih. Nekaj trenutkov po začetku vdiha pritisnemo na inhalator. Dih nekaj sekund zadržimo, nato izdihnemo. Kadar imamo predpisanih več vpihov zdravila, moramo med posameznimi vdihi počakati vsaj pol minute. Le pravilna uporaba zdravil v inhalatorjih umiri težko dihanje in druge znake nekaterih pogostih pljučnih obolenj.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Zdravljenje astme, KOPB in nekaterih drugih pogostih pljučnih obolenj.
Kadar zdravniki želijo, da bi zdravilo delovalo globoko v pljučih, predpišejo eno od učinkovin, ki so na voljo v pumpicah – v inhalatorjih. Klinična farmacevtka Tina Morgan s Klinike Golnik pojasnjuje, da lahko z njimi učinkovito lajšamo napade težkega dihanja ali preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja pri astmi, KOPB in drugih pogostih pljučnih obolenjih.
Inhalacijska terapija ima številne prednosti: deluje lokalno, hitro. Čeprav je odmerek zdravila manjši, pa je njegova učinkovitost večja. Manj je tudi stranskih učinkov.
Po nekaterih podatkih doseže pljuča le ena četrtina – le 25 odstotkov zdravila, ki ga bolnik inhalira. Farmacevtska industrija zato razvija delce, s katerimi bodo, če poenostavimo, lahko zdravilne učinkovine z manj izgubami – torej v večji dozi dosegle svoj cilj – male dihalne poti in pljučne mešičke. Dr. Dan Miller iz družbe Novartis, del katere je tudi Lek, s svojo raziskovalno ekipo razvija takšne delce, ki jih do cilja globoko v pljučih prispe kar 60 odstotkov. ” Ljudem, ki ne poznajo tehnologije, se 60 odstotkov lahko še vedno zdi malo,” pravi Miller. “Po mojem mnenju pa gre za občudovanja vredno številko. Učinkovitost dostave zdravila v pljuča smo podvojili, v nekaterih primerih celo potrojili. To pomeni, da lahko natančneje nadziramo pot zdravila. V ustih in žrelu se izgubi manj zdravilne učinkovine, bolnik je tudi manj pogoltne. Doza zdravila, ki ga uporabimo, je zato lahko manjša, s tem pa zmanjšamo tudi njegove stranske učinke. Delci, ki smo jih razvili, imajo številne prednosti. Bolniki vseh niti ne opazijo, vendar je zaradi njih zdravilo varnejše.”
Pacientom ni toliko mar za delce, bolj vidijo samo inhalator. Vendar, čarovnija tiči prav v njem! Pacientom ni toliko mar za tehnologijo, zavedajo pa se, da se po zdravilih v inhalatorjih bolje počutijo in lažje nadzirajo svojo bolezen. In to se mi zdi najpomembnejše. – Dan Miller
Delci, ki jih razvija skupina dr. Millerja, omogočajo, da je učinkovitost zdravila v inhalatorju pri vseh pacientih čim bolj enaka. “Pacienti se razlikujejo v dveh ključnih lastnostih. Ena je različnost anatomije ust in žrela. Če dobro pomislite, so usta in žrelo ovira, ki delcem preprečuje vstop v pljuča. Z razvojem zdravil poskušamo to oviro zaobiti. Razlikujemo se tudi v načinu dihanja, saj vsak diha nekoliko drugače,” pojasnjuje direktor farmacevtskega razvoja pri Novartisu. “Kot razvijalci novih produktov razmišljamo o tem, kako bi zaobšli biologijo. Zdi se neverjetno, vendar nam to uspeva. Izdelamo lahko delce, ki zaobidejo prepreke v ustih in žrelu. To so majhni aerodinamični delci, ki v ustih in žrelu zavijejo proti sapniku. Zanimiva se mi zdi naslednja primerjava: stojiš na mostu in imaš v eni roki pesek, v drugi pa večje kamne. Če v vodo vržeš velike kamne, bodo ti takoj potonili, zelo fin pesek pa bo sledil vodnemu toku. Podobna je zamisel z inženirsko oblikovanimi delci. Primerni bodo za vdihavanje, saj prehajajo skozi usta in žrelo, zaobidejo prepreke in biološke razlike med ljudmi.”
Tina Morgan pojasnjuje, da je pomembno, da bolniki poznajo pravilno tehniko vdihavanja zdravil.
Naj spomnimo: Pumpico pretresemo in jo ponesemo k ustom. Začnemo z izdihom, ki mu sledi počasen in globok vdih. Nekaj trenutkov po začetku vdiha pritisnemo na inhalator. Dih nekaj sekund zadržimo, nato izdihnemo. Kadar imamo predpisanih več vpihov zdravila, moramo med posameznimi vdihi počakati vsaj pol minute. Le pravilna uporaba zdravil v inhalatorjih umiri težko dihanje in druge znake nekaterih pogostih pljučnih obolenj.
Med vnetne revmatske bolezni uvrščamo tudi spondiloartritise, za katere je značilna bolečina v hrbtu. »So zelo resna bolezen,« pravi prof. dr. Matija Tomšič,« pri kateri je nujno hitro in intenzivno zdravljenje.« Včasih se je zgodilo, da je preteklo več let, preden so zdravniki postavili končno diagnozo in uvedli ustrezno terapijo. Nova merila pa bodo v prihodnje omogočala hitrejše prepoznavanje bolnikov s spondiloartritisi, obvladovanje bolezni pa bo zato bolj učinkovito. Ker gre za pomembno novost, jo je za oddajo Ultrazvok Iztoku Koncu podrobneje predstavil prof. dr. Matija Tomšič iz Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Foto: Magnus Manske/ Wikimedia Commons
Slovenski strokovnjaki so v sodelovanju s kolegi iz tujine izpopolnili metodo, ki olajša prehod zdravil in drugih snovi v notranjost celic. Postopek se imenuje elektroporacija in se med drugim uporablja pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in na področju genske terapije. Mehanizem delovanja elektroporacije in možnosti, ki se ob uporabi te metode odpirajo na različnih področjih zdravljenja, bo v oddaji Ultrazvok predstavil prof. dr. Damijan Miklavčič s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Melanom/ Wikimedia Commons
Ali ste med tistimi, ki jim je zobozdravnik manjkajoči zob nadomestil z zobnim vsadkom? Ali pa se morda o tem odločate? Če je tako, vas vabimo, da prisluhnete oddaji Ultrazvok. V njej bomo predstavili rezultate slovenske študije, s katero so strokovnjaki preverili, kako se, če poenostavimo, zobni vsadki obnesejo na dolgi rok. Zdravljenje z zobnimi vsadki poznamo pri nas že dobrih deset let. V tem času so se uveljavili in vse bolj prevzemajo vlogo zobnih nadomestkov, ki nosijo zobno krono, mostiček ali protezo. Izsledke študije o stopnji preživetja in uspešnosti implantatnoprotetične oskrbe bo predstavila prof. dr. Nataša Ihan Hren. Na Stomatološki kliniki v Ljubljani se je z njo srečal Iztok Konc.
O oljčnem olju kroži vrsta domnev, včasih pa tudi ljudskih verovanj. Ob dejstvu, da lahko danes kupujemo v trgovinah in veleblagovnicah superživila, ki prihajajo iz Japonske, Indije, Afrike, Južne Amerike in še od kod, se morda velja vprašati, kam naj v poplavi zdravih živil umestimo preprosto oljčno olje. V Ultrazvoku smo se vprašali, ali je oljčno olje zgolj manj škodljivo za zdravje od drugih olj ali pa je njegovo uživanje za zdravje celo koristno? foto: Wikipedija/Petr Pakandl
Nekatere bolnike s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom tudi v Sloveniji zdravniki že nekaj let zdravijo z biološkimi zdravili. Ta zelo izboljšajo kakovost življenja bolnikov, vendar pa je ob tem treba povedati, da mora biti odločitev o uporabi bioloških zdravil skrbno pretehtana. Za pojasnila o načinu in poteku zdravljenja obeh kroničnih vnetnih črevesnih bolezni z biološkimi zdravili smo zaprosili prof. dr. Ivana Ferkolja s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Za oddajo Ultrazvok se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Vneta stena debelega črevesa pri Crohnovi bolezni/ Wikimedia Commons/ Nephron
Zaradi virusov, ki povzročajo prehladna obolenja in gripo, zboleva v teh dneh vedno več otrok. Pri dojenčkih in malčkih ti virusi v pljučih pogosto povzročajo tudi vnetje malih dihalnih poti, poimenovano akutni bronhiolitis. Obolenje največkrat poteka v blagi obliki in ga večina otrok lahko preboleva v domači oskrbi. Težji znaki in simptomi pa zahtevajo zdravljenje v bolnišnici, saj se lahko akutni bronhiolitis nevarno zaplete. Prav zato bo gost oddaje Ultrazvok pediater Uroš Krivec s Pediatrične klinike v Ljubljani. Odgovoril bo na vprašanja: Kako prepoznamo akutni bronhiolitis? Kateri otroci so bolj ogroženi? S kakšno terapijo lahko zdravniki izboljšajo zdravstveno stanje malih bolnikov? … In… Kako lahko najbolj učinkovito preprečujemo širjenje virusov, ki povzročajo akutni bronhiolitis? Pripravil Iztok Konc. Foto: Respiratorni sincicijski virus/ CDC/ Wikimedia Commons
V Sloveniji se povečuje število bolnic z rakom dojke, ki so starejše od 80 let. Zaradi starosti in morebitnih spremljajočih bolezni mora biti zdravljenje še posebej skrbno načrtovano in prilagojeno vsaki pacientki. Kirurški posegi in terapije, ki sledijo, namreč izčrpajo telo, spremljajo pa jih tudi številni stranski učinki. Tudi zato je prof. dr. Nikola Bešić skupaj s sodelavci spremljal, kako kirurgi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani zdravljenje raka dojke prilagodijo agresivnosti in razsežnosti raka ter starosti bolnice. Rezultate študije bo predstavil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Pri enem odstotku dečkov se ob porodu in v prvem letu življenja eno ali obe modi ne spustita v kožno vrečko oziroma mošnjo. Če nespuščenega testisa s pomočjo kirurškega posega ne bi poiskali in ga ne bi namestili na pravo mesto, bi lahko prišlo do psihičnih težav, kile, zmanjšane plodnosti in tudi raka na modih. Gre za razvojno nepravilnost, ki staršem povzroča skrbi. O razvoju mod, vzrokih, da se moda ne spustijo v mošnjo, in o kirurškem posegu, ki odpravi težavo, bomo spregovorili v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z urologom Robertom Kordičem, ki tovrstne operacije opravlja v Pediatrični kliniki v Ljubljani. Foto: Kenny Louie/ Wikimedia Commons
Spoznanja o razvoju možganov nas vedno znova presenečajo. Ali veste, da tudi v možganih odraslih ljudi nastajajo nove živčne celice? To potrjujejo nevroznanstveniki, ki so opazili, da tudi v odraslih možganih še vedno poteka proces nevrogeneze. Pri tem nastajajo novi nevroni – torej nove živčne celice. Odkritje bi lahko v prihodnje izboljšalo zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, depresije in pospešilo okrevanje po možganski kapi. Raziskovalci zato zdaj preučujejo, kateri dejavniki vplivajo in pospešujejo proces nastajanja novih živčnih celic. Vpliv prehrane in gibanja na nevrogenezo v možganih odraslih ljudi bo v oddaji Ultrazvok pojasnila nevrobiologinja dr. Nina Mohorko iz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Gordana Adamovic-Mladenovic/ Wikimedia Commons
Deformacija stopala, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok, je še posebej pogosta pri ženskah. Na njen razvoj namreč najbolj vpliva nošenje trdih, spredaj zoženih zaprtih čevljev z visoko peto. Nekateri že poznate bolečo izboklino, ki otežuje normalno hojo. Govorili bomo o valgusni deformaciji palca na nogi. Palec se pomakne proti malim prstom, sklep se zadebeli in izboči, kar ni le lepotni problem. Kako lahko pomagajo zdravniki je Iztok Konc poizvedel v Splošni bolnišnici na Jesenicah. Zdravljenje bo predstavil ortoped Andrej Prlja. Foto: Klinikum Bad Abbach
Odločitev, da opustimo kajenje, je pogosta novoletna zaobljuba. Koristna je za našo denarnico, še bolj pa za naše zdravje. Danes bomo v oddaji Ultrazvok izpostavili vpliv tobaka na zdravje ustne votline. Ne gre le za možnost rakavega obolenja, kajenje med drugim vpliva tudi na potek in zdravljenje parodontalne bolezni ter na verjetnost uspešne vsaditve implantatov. Sogovornik v oddaji bo zobozdravnik prof. dr. Matjaž Rode. Z njim se je srečal Iztok Konc.
Nevrokirurg dr. Tadej Strojnik v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru s svojo ekipo že pet let izvaja zahteven poseg, ki omogoča učinkovito lajšanje nekaterih simptomov Parkinsonove bolezni. V prizadete predele možganov – v globoka možganska jedra – vgradijo elektrode, ki po posegu omogočajo stimulacijo teh jeder. Številne tuje raziskave so namreč potrdile, da stimulacija globokih možganskih jeder učinkovito odpravlja nekatere pogoste motnje gibanja, ki se pojavijo ob Parkinsonovi bolezni. Dr. Tadej Strojnik bo poseg podrobneje predstavil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je v Mariboru pogovarjal Iztok Konc. Foto: Boston Scientific Foundation
Ko so strokovnjaki iskali možne vzroke za epidemijo debelosti, ki je v zadnjih desetletjih zajela Združene države Amerike in se razširila že tudi v Evropi, so prišli do presenetljive ugotovitve. Izkazalo se je namreč, da so za izbruh debelosti bolj kot maščobe odgovorni ogljikovi hidrati oziroma sladkorji – natančneje – sadni sladkor oziroma fruktoza. Podatki, ki so jih razkrile študije, so namreč pokazali, da lahko prevelika količina fruktoze v prehrani povzroči debelost in druge zdravstvene zaplete ter obolenja. Ker se povezanost med debelostjo in uživanjem hrane sladkane s fruktozo dotika prav vsakega in je zato še kako aktualna, bomo v oddaji Ultrazvok o njej podrobneje spregovorili z zdravnico Evo Topole s Klinike Golnik. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc.
Medicina je ena izmed panog, ki so v Clevelandu v razvoju in vzponu in gre za eno od vodilnih mest v zdravstveni oskrbi in praksi v tem delu Združenih držav Amerike. V zasebni bolnišnici, nedaleč stran od centra mesta, pa je pred dvema letoma mesto predsednika in tudi direktorja zasedel splošni kirurg dr. David Perse ali Perše, kot se je predstavil Mojci Delač, ki ga je z radijskim mikrofonom obiskala v njegovi pisarni. Kako je razmišljal o medicini, izzivih vodenja bolnišnice ter kako mu pri tem »pomagajo« slovenske korenine, boste med drugim slišali v današnji oddaji Ultrazvok.
Sodelovanje in združevanje konvencionalne in komplementarne medicine vzbuja zanimanje in poraja dileme ter pomisleke. Hkrati pa je to proces, ki se mu tudi pri nas ne bomo mogli izogniti. Podrobneje o tem prim. mag. Marija Komar Cesar (akupunktura), prof. dr. Zmago Turk, dr. Zdenka Čebašek Travnik in Ana Krušič Kaplja, dr. med. (homeopatija).
Zdravljenje žleze ščitnice z radioaktivnim jodom. Dr. Edvard Pirnat z Oddelka za bolezni ščitnice UKC Ljubljana bo podrobneje pojasnil potek terapije in potrebne previdnostne ukrepe.
V sklopu predavanj na 2. kongresu klinične prehrane in presnovne podpore so domači in tuji strokovnjaki odgovorili na vprašanja ... Ali je za zdravje potrebno kaj več kot le zdrava prehrana? Kaj vse vključuje aktivni življenjski stil? Kako sta povezana telesna aktivnost in potreba po proteinih? Katera prehranska dopolnila so za športnike dokazano učinkovita in potrebna? ... Odgovarjajo dr. Nada Rotovnik Kozjek, prof Gianni Biolo in prof. dr. Jean-Michel Oppert.
Treningi in tekme so lahko za telo velik stres, zato morajo športniki in tudi rekreativci organizmu omogočiti ustrezno obnovo oziroma regeneracijo. Doc. dr. Bojan Knap, ki sodeluje tudi z nekaterimi slovenskimi vrhunskimi športniki, bo predstavil izsledke novejših raziskav in nanizal nekaj nasvetov za regeneracijo telesa.
Celostna oskrba bolnika, preprečevanje in lajšanje bolečine so del paliativne oskrbe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. O spremljanju bolnikov z neozdravljivimi boleznimi in o pomoči njihovim svojcem bosta v oddaji Ultrazvok govorila onkologinja Jožica Červek in diplomirani zdravstvenik Boštjan Zavratnik.
»Pred petimi leti je osupnila in navdušila novica, da so španski in angleški zdravniki bolnici s tuberkulozo presadili sapnik, ki so ga tvorile njene lastne matične celice,« je v pogovoru izpostavil prof. dr. Vojko Flis iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Od takrat se je število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami zelo povečalo. Z njimi zdravniki že zdravijo nekatere oblike krvnega raka. Zdaj pa veliko obetajo raziskave, ki odpirajo nove možnosti uporabe matičnih celic za zdravljenje srčnega popuščanja, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Napredek se kaže tudi pri zdravljenju multiple skleroze in mišične distrofije. Prav tako pa bi z matičnimi celicami v prihodnje lahko zdravili nekatera obolenja povezana z okvarami in poškodbami krvnih žil. Prof. dr. Vojko Flis bo nova spoznanja o zdravljenju z matičnimi celicami predstavil v oddaji Ultrazvok.
Neveljaven email naslov