Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Inhalirati ali ne inhalirati - to zdaj ni vprašanje

13.10.2016


Zdravljenje astme, KOPB in nekaterih drugih pogostih pljučnih obolenj.

Kadar zdravniki želijo, da bi zdravilo delovalo globoko v pljučih, predpišejo eno od učinkovin, ki so na voljo v pumpicah – v inhalatorjih. Klinična farmacevtka Tina Morgan s Klinike Golnik pojasnjuje, da lahko z njimi učinkovito lajšamo napade težkega dihanja ali preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja pri astmi, KOPB in drugih pogostih pljučnih obolenjih.

Inhalacijska terapija ima številne prednosti: deluje lokalno, hitro. Čeprav je odmerek zdravila manjši, pa je njegova učinkovitost večja. Manj je tudi stranskih učinkov.

Pomemben tehnološki napredek

Po nekaterih podatkih doseže pljuča le ena četrtina – le 25 odstotkov zdravila, ki ga bolnik inhalira. Farmacevtska industrija zato razvija delce, s katerimi bodo, če poenostavimo, lahko zdravilne učinkovine z manj izgubami – torej v večji dozi dosegle svoj cilj – male dihalne poti in pljučne mešičke. Dr. Dan Miller iz družbe Novartis, del katere je tudi Lek, s svojo raziskovalno ekipo razvija takšne delce, ki jih do cilja globoko v pljučih prispe kar 60 odstotkov. ” Ljudem, ki ne poznajo tehnologije, se 60 odstotkov lahko še vedno zdi malo,” pravi Miller. “Po mojem mnenju pa gre za občudovanja vredno številko. Učinkovitost dostave zdravila v pljuča smo podvojili, v nekaterih primerih celo potrojili. To pomeni, da lahko natančneje nadziramo pot zdravila. V ustih in žrelu se izgubi manj zdravilne učinkovine, bolnik je tudi manj pogoltne. Doza zdravila, ki ga uporabimo, je zato lahko manjša, s tem pa zmanjšamo tudi njegove stranske učinke. Delci, ki smo jih razvili, imajo številne prednosti. Bolniki vseh niti ne opazijo, vendar je zaradi njih zdravilo varnejše.”

Pacientom ni toliko mar za delce, bolj vidijo samo inhalator. Vendar, čarovnija tiči prav v njem! Pacientom ni toliko mar za tehnologijo, zavedajo pa se, da se po zdravilih v inhalatorjih bolje počutijo in lažje nadzirajo svojo bolezen. In to se mi zdi najpomembnejše. – Dan Miller

Delci, ki jih razvija skupina dr. Millerja, omogočajo, da je učinkovitost zdravila v inhalatorju pri vseh pacientih čim bolj enaka. “Pacienti se razlikujejo v dveh ključnih lastnostih. Ena je različnost anatomije ust in žrela. Če dobro pomislite, so usta in žrelo ovira, ki delcem preprečuje vstop v pljuča. Z razvojem zdravil poskušamo to oviro zaobiti. Razlikujemo se tudi v načinu dihanja, saj vsak diha nekoliko drugače,” pojasnjuje direktor farmacevtskega razvoja pri Novartisu. “Kot razvijalci novih produktov razmišljamo o tem, kako bi zaobšli biologijo. Zdi se neverjetno, vendar nam to uspeva. Izdelamo lahko delce, ki zaobidejo prepreke v ustih in žrelu. To so majhni aerodinamični delci, ki v ustih in žrelu zavijejo proti sapniku. Zanimiva se mi zdi naslednja primerjava: stojiš na mostu in imaš v eni roki pesek, v drugi pa večje kamne. Če v vodo vržeš velike kamne, bodo ti takoj potonili, zelo fin pesek pa bo sledil vodnemu toku. Podobna je zamisel z inženirsko oblikovanimi delci. Primerni bodo za vdihavanje, saj prehajajo skozi usta in žrelo, zaobidejo prepreke in biološke razlike med ljudmi.”

Inhalacijska terapija

Tina Morgan pojasnjuje, da je pomembno, da bolniki poznajo pravilno tehniko vdihavanja zdravil.

Naj spomnimo: Pumpico pretresemo in jo ponesemo k ustom. Začnemo z izdihom, ki mu sledi počasen in globok vdih. Nekaj trenutkov po začetku vdiha pritisnemo na inhalator. Dih nekaj sekund zadržimo, nato izdihnemo. Kadar imamo predpisanih več vpihov zdravila, moramo med posameznimi vdihi počakati vsaj pol minute. Le pravilna uporaba zdravil v inhalatorjih umiri težko dihanje in druge znake nekaterih pogostih pljučnih obolenj.

 


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Inhalirati ali ne inhalirati - to zdaj ni vprašanje

13.10.2016


Zdravljenje astme, KOPB in nekaterih drugih pogostih pljučnih obolenj.

Kadar zdravniki želijo, da bi zdravilo delovalo globoko v pljučih, predpišejo eno od učinkovin, ki so na voljo v pumpicah – v inhalatorjih. Klinična farmacevtka Tina Morgan s Klinike Golnik pojasnjuje, da lahko z njimi učinkovito lajšamo napade težkega dihanja ali preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja pri astmi, KOPB in drugih pogostih pljučnih obolenjih.

Inhalacijska terapija ima številne prednosti: deluje lokalno, hitro. Čeprav je odmerek zdravila manjši, pa je njegova učinkovitost večja. Manj je tudi stranskih učinkov.

Pomemben tehnološki napredek

Po nekaterih podatkih doseže pljuča le ena četrtina – le 25 odstotkov zdravila, ki ga bolnik inhalira. Farmacevtska industrija zato razvija delce, s katerimi bodo, če poenostavimo, lahko zdravilne učinkovine z manj izgubami – torej v večji dozi dosegle svoj cilj – male dihalne poti in pljučne mešičke. Dr. Dan Miller iz družbe Novartis, del katere je tudi Lek, s svojo raziskovalno ekipo razvija takšne delce, ki jih do cilja globoko v pljučih prispe kar 60 odstotkov. ” Ljudem, ki ne poznajo tehnologije, se 60 odstotkov lahko še vedno zdi malo,” pravi Miller. “Po mojem mnenju pa gre za občudovanja vredno številko. Učinkovitost dostave zdravila v pljuča smo podvojili, v nekaterih primerih celo potrojili. To pomeni, da lahko natančneje nadziramo pot zdravila. V ustih in žrelu se izgubi manj zdravilne učinkovine, bolnik je tudi manj pogoltne. Doza zdravila, ki ga uporabimo, je zato lahko manjša, s tem pa zmanjšamo tudi njegove stranske učinke. Delci, ki smo jih razvili, imajo številne prednosti. Bolniki vseh niti ne opazijo, vendar je zaradi njih zdravilo varnejše.”

Pacientom ni toliko mar za delce, bolj vidijo samo inhalator. Vendar, čarovnija tiči prav v njem! Pacientom ni toliko mar za tehnologijo, zavedajo pa se, da se po zdravilih v inhalatorjih bolje počutijo in lažje nadzirajo svojo bolezen. In to se mi zdi najpomembnejše. – Dan Miller

Delci, ki jih razvija skupina dr. Millerja, omogočajo, da je učinkovitost zdravila v inhalatorju pri vseh pacientih čim bolj enaka. “Pacienti se razlikujejo v dveh ključnih lastnostih. Ena je različnost anatomije ust in žrela. Če dobro pomislite, so usta in žrelo ovira, ki delcem preprečuje vstop v pljuča. Z razvojem zdravil poskušamo to oviro zaobiti. Razlikujemo se tudi v načinu dihanja, saj vsak diha nekoliko drugače,” pojasnjuje direktor farmacevtskega razvoja pri Novartisu. “Kot razvijalci novih produktov razmišljamo o tem, kako bi zaobšli biologijo. Zdi se neverjetno, vendar nam to uspeva. Izdelamo lahko delce, ki zaobidejo prepreke v ustih in žrelu. To so majhni aerodinamični delci, ki v ustih in žrelu zavijejo proti sapniku. Zanimiva se mi zdi naslednja primerjava: stojiš na mostu in imaš v eni roki pesek, v drugi pa večje kamne. Če v vodo vržeš velike kamne, bodo ti takoj potonili, zelo fin pesek pa bo sledil vodnemu toku. Podobna je zamisel z inženirsko oblikovanimi delci. Primerni bodo za vdihavanje, saj prehajajo skozi usta in žrelo, zaobidejo prepreke in biološke razlike med ljudmi.”

Inhalacijska terapija

Tina Morgan pojasnjuje, da je pomembno, da bolniki poznajo pravilno tehniko vdihavanja zdravil.

Naj spomnimo: Pumpico pretresemo in jo ponesemo k ustom. Začnemo z izdihom, ki mu sledi počasen in globok vdih. Nekaj trenutkov po začetku vdiha pritisnemo na inhalator. Dih nekaj sekund zadržimo, nato izdihnemo. Kadar imamo predpisanih več vpihov zdravila, moramo med posameznimi vdihi počakati vsaj pol minute. Le pravilna uporaba zdravil v inhalatorjih umiri težko dihanje in druge znake nekaterih pogostih pljučnih obolenj.

 


20.09.2023

Najdlje traja analiza krvi na folno kislino in vitamin B12

Ali naj bom pred preiskavo krvi tešč ali ne? Kaj je hemogram? Zakaj mora vsak vzorec krvi pred analizo v centrifugo? Kaj lahko pokaže pregled urina in blata? To so vprašanja, ki smo jih za tedensko medicinsko oddajo Ultrazvok na Prvem zastavili inženirki laboratorijske biokemije Meliti Malus Patačić, ki vodi laboratorij v Zdravstvenem domu v Radečah. V svetlih novih prostorih, kjer ni mogoče, da bi bilo kogarkoli strah odvzema krvi, se je z Melito Malus Patačić pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi


13.09.2023

Nobelovec: Uspeh cepiv proti covidu velik obet tudi za zdravljenje raka

Britanski genetik in celični biolog prof. dr. Paul Nurse je leta 1976 odkril gen, ki uravnava rast in razmnoževanje prav vsake žive celice – tudi človeške – za kar so mu leta 2001 podelili Nobelovo nagrado za medicino


06.09.2023

Osebna izkušnja: Lumbalna punkcija

Pregled tekočine, ki obliva možgane in hrbtenjačo – na kratko ji rečemo kar likvor, nam lahko razkrije marsikatero bolezen. Znanki iz družbenih omrežij so tako nedavno s pregledom likvorja diagnosticirali vnetje hrbtenjače. Gospodu Pavlu Kranjcu, gostu oddaje Ultrazvok, pa so pred dobrimi štiridesetimi leti odkrili multiplo sklerozo. Medicinska preiskava, pri kateri zdravnik z iglo odvzame vzorec likvorja, se imenuje lumbalna punkcija. Postopek ne boli, včasih pa je lahko neprijeten. Več pa v pogovoru z gospodom Kranjcem. Z njim se je v prostorih Združenja multiple skleroze Slovenije v Ljubljani srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc, https://apuntes-de-medicina.blogspot.com/


30.08.2023

V Sloveniji kanabinoidi zdaj na zdravniški recept

Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.


23.08.2023

Sanacija po poplavah: tudi manjše rane nevarne za okužbo s tetanusom

Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku


28.07.2023

Najpogostejše bolezenske težave z dihanjem

Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik


28.07.2023

Dr. Fležar: Dihanje mora biti nezavedno

Pulmolog o dihanju in spirometriji


28.07.2023

Strokovnjaki za žile in srce priporočajo sredozemski tip prehrane

O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu


26.07.2023

Dr. Jerala: Cepivo mRNK kot nekakšno digitalno zdravilo proti raku

O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu


19.07.2023

Osebna izkušnja: Pregled kože in kožnih znamenj

Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu


11.07.2023

Akupunktura za lajšanje kronične bolečine

Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.


05.07.2023

Posegi na krčnih žilah

Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija


28.06.2023

Dr. Matjaž Vrtovec: Poletje je za krčne žile neugoden čas

Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških


21.06.2023

Diabetolog Fabčič: Zdravilo uredi sladkorno bolezen in pripomore k izgubi telesne teže

Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem


14.06.2023

Osebna izkušnja: Mamografija in samopregledovanje dojk

»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni


08.06.2023

Sočutna izčrpanost

Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa


01.06.2023

Na Kitajskem velik val okužb s koronavirusom; ta različica že v Sloveniji

Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)


25.05.2023

Osnovna hrana črevesne mikrobiote so vlaknine in posebni sladkorji

Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?


18.05.2023

Osebna izkušnja: Sprejem v psihiatrično bolnišnico

Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo


11.05.2023

Zamaščenost jeter je posledica preobremenitve

Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?


Stran 4 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov