Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Visoka vročina, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj, utrujenost in oslabelost; to so najbolj značilni znaki in simptomi gripe.
Drži, da je gripa huda nadloga, ki človeka za teden ali dva položi v posteljo; a vendar – zakaj o njej vsako leto znova govorimo? Zakaj opozorila o sezonski, prašičji in ptičji gripi, zakaj spet pozivi k cepljenju, zakaj nasveti, kako krepiti imunski sistem? Tokrat opozarjamo na več dejstev o gripi in izpostavljamo tehtne razloge za to, da informacij ni nikoli dovolj.
Virus ptičje oziroma aviarne influence H5N8, s katerim so bili okuženi poginuli labodi na Pragerskem, po zdaj znanih podatkih ne more okužiti ljudi. Podrobneje: http://radioprvi.rtvslo.si/2017/01/se-je-zacela-aviarna-influenca-siriti-tudi-v-sloevniji/
Sezonska gripa še posebej ogroža otroke mlajše od petih let, nosečnice, odrasle z oslabljenim imunskim sistemom in kroničnimi obolenji, tiste s preveliko telesno težo in starejše od 65 let. Pri njih so pogostejši zapleti, zaradi katerih je potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba, ki se širi s kapljicami. Po besedah specialistke javnega zdravja prof. dr. Maje Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se sezonska gripa ali influenca hitro razširi v nos in žrelo, sapnik in obe sapnici. Človeštvo ima z gripo slabe izkušnje. Že leta 412 pred našim štetjem je epidemijo gripe opisal Hipokrat. Pandemija španske gripe pa je v letih 1918, 1919 terjala več življenj kot prva svetovna vojna. Povzročil jo je virus influence tipa A podtip H1N1.
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije spremljajo, kateri tip in podtip virusa se pojavlja na določenem območju, kar je pomembno za izdelavo ustreznega cepiva. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da je v Sloveniji precepljenost proti sezonski gripi, ki povzroča bolezen med ljudmi, zelo nizka – med najnižjimi v Evropski uniji. 100 odstotne zaščite proti gripi ni, pravi doktorica Sočan. Za preprečevanje okužbe pa so na voljo še drugi prijemi in ukrepi.
Pred desetletjem se je cepilo skoraj 200.000 prebivalcev, lani pa le še dobrih 68.000. Na obrambo pred virusi ugodno vplivajo ustrezna telesna aktivnost in gibanje v naravi, pa dovolj počitka in spanca.
Mnogi si zastavljajo vprašanje, kako bi v prihajajočih dneh in tednih okrepili svoj imunski sistem in se gripi izognili. Ali je to sploh mogoče?
Sezonske gripe ne smemo podcenjevati, saj se pri ogroženih otrocih in odraslih lahko zaplete. Preide lahko v bronhitis, povzroči vnetje ušes, poslabšanje astme, težave s srcem in pljučnico. Lahko celo ogrozi človekovo življenje.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Visoka vročina, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj, utrujenost in oslabelost; to so najbolj značilni znaki in simptomi gripe.
Drži, da je gripa huda nadloga, ki človeka za teden ali dva položi v posteljo; a vendar – zakaj o njej vsako leto znova govorimo? Zakaj opozorila o sezonski, prašičji in ptičji gripi, zakaj spet pozivi k cepljenju, zakaj nasveti, kako krepiti imunski sistem? Tokrat opozarjamo na več dejstev o gripi in izpostavljamo tehtne razloge za to, da informacij ni nikoli dovolj.
Virus ptičje oziroma aviarne influence H5N8, s katerim so bili okuženi poginuli labodi na Pragerskem, po zdaj znanih podatkih ne more okužiti ljudi. Podrobneje: http://radioprvi.rtvslo.si/2017/01/se-je-zacela-aviarna-influenca-siriti-tudi-v-sloevniji/
Sezonska gripa še posebej ogroža otroke mlajše od petih let, nosečnice, odrasle z oslabljenim imunskim sistemom in kroničnimi obolenji, tiste s preveliko telesno težo in starejše od 65 let. Pri njih so pogostejši zapleti, zaradi katerih je potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba, ki se širi s kapljicami. Po besedah specialistke javnega zdravja prof. dr. Maje Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se sezonska gripa ali influenca hitro razširi v nos in žrelo, sapnik in obe sapnici. Človeštvo ima z gripo slabe izkušnje. Že leta 412 pred našim štetjem je epidemijo gripe opisal Hipokrat. Pandemija španske gripe pa je v letih 1918, 1919 terjala več življenj kot prva svetovna vojna. Povzročil jo je virus influence tipa A podtip H1N1.
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije spremljajo, kateri tip in podtip virusa se pojavlja na določenem območju, kar je pomembno za izdelavo ustreznega cepiva. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da je v Sloveniji precepljenost proti sezonski gripi, ki povzroča bolezen med ljudmi, zelo nizka – med najnižjimi v Evropski uniji. 100 odstotne zaščite proti gripi ni, pravi doktorica Sočan. Za preprečevanje okužbe pa so na voljo še drugi prijemi in ukrepi.
Pred desetletjem se je cepilo skoraj 200.000 prebivalcev, lani pa le še dobrih 68.000. Na obrambo pred virusi ugodno vplivajo ustrezna telesna aktivnost in gibanje v naravi, pa dovolj počitka in spanca.
Mnogi si zastavljajo vprašanje, kako bi v prihajajočih dneh in tednih okrepili svoj imunski sistem in se gripi izognili. Ali je to sploh mogoče?
Sezonske gripe ne smemo podcenjevati, saj se pri ogroženih otrocih in odraslih lahko zaplete. Preide lahko v bronhitis, povzroči vnetje ušes, poslabšanje astme, težave s srcem in pljučnico. Lahko celo ogrozi človekovo življenje.
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov