Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stare zmote in nova dognanja, ki zadevajo maščobe; predvsem pa holesterol.
Maščobe in holesterol so na slabem glasu, da zakrivijo številne prezgodnje smrti med ljudmi. Zdaj pa vemo, da imajo lahko nekatere maščobe celo zaščitno vlogo, pa tudi holesterol delimo na dober in slab. Vendar prim. Matija Cevc s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, ki deluje na področju preventivne kardiologije, še vedno opozarja, da je mast slast, ki ogroža srce. Raziskave namreč kažejo, da preveč holesterola v krvi poškoduje žile in vodi v težka srčno-žilna obolenja.
Težave nastopijo takrat, ko se višek slabega holesterola ne odlaga v jetrih, kjer bi se razgradil, ampak se kopiči v stenah žil.
5, 3 in 1. Za orientacijo, koliko holesterola v krvi je preveč, si lahko pomagamo s temi tremi štrevilkami: 5, 3, 1. Namreč: celokupnega holesterola naj ne bi bilo več od 5 mmol/l krvi, slabega LDL holesterola naj bi bilo v krvi manj kot 3, dobrega HDL holesterola pa več kot 1 mmol/l krvi.
O škodljivosti holesterola se v zadnjem obdobju med strokovnjaki in v splošni javnosti krešejo zelo različna mnenja. Kako škodljiv je zares? Ali zdravniki prehitro in prepogosto predpišejo zdravila, ki holesterol znižujejo? Zakaj se priporočena vrednost za holesterol spreminja?
Z znižanjem slabega LDL holesterola za 1 mmol/l se tveganje za srčni infarkt zmanjša kar za 20 odstotkov.
Po besedah prim. Cevca, ki preučuje motnje v presnovi maščob in deluje na področju preventivne kardiologije, številne študije potrjujejo dobrobit mediteranske diete.
Pogost vzrok za zdravstvene težave in prezgodnjo smrt je koronarna bolezen. Prav ta pa je običajno posledica ateroskleroze srčnih žil zaradi povišanega holesterola. Zdravniki svetujejo zdrav življenjski slog, opozarjajo na velik vpliv stresa in priporočajo gibanje. Svetujejo raznoliko prehrano in izpostavljajo zmernost.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Stare zmote in nova dognanja, ki zadevajo maščobe; predvsem pa holesterol.
Maščobe in holesterol so na slabem glasu, da zakrivijo številne prezgodnje smrti med ljudmi. Zdaj pa vemo, da imajo lahko nekatere maščobe celo zaščitno vlogo, pa tudi holesterol delimo na dober in slab. Vendar prim. Matija Cevc s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, ki deluje na področju preventivne kardiologije, še vedno opozarja, da je mast slast, ki ogroža srce. Raziskave namreč kažejo, da preveč holesterola v krvi poškoduje žile in vodi v težka srčno-žilna obolenja.
Težave nastopijo takrat, ko se višek slabega holesterola ne odlaga v jetrih, kjer bi se razgradil, ampak se kopiči v stenah žil.
5, 3 in 1. Za orientacijo, koliko holesterola v krvi je preveč, si lahko pomagamo s temi tremi štrevilkami: 5, 3, 1. Namreč: celokupnega holesterola naj ne bi bilo več od 5 mmol/l krvi, slabega LDL holesterola naj bi bilo v krvi manj kot 3, dobrega HDL holesterola pa več kot 1 mmol/l krvi.
O škodljivosti holesterola se v zadnjem obdobju med strokovnjaki in v splošni javnosti krešejo zelo različna mnenja. Kako škodljiv je zares? Ali zdravniki prehitro in prepogosto predpišejo zdravila, ki holesterol znižujejo? Zakaj se priporočena vrednost za holesterol spreminja?
Z znižanjem slabega LDL holesterola za 1 mmol/l se tveganje za srčni infarkt zmanjša kar za 20 odstotkov.
Po besedah prim. Cevca, ki preučuje motnje v presnovi maščob in deluje na področju preventivne kardiologije, številne študije potrjujejo dobrobit mediteranske diete.
Pogost vzrok za zdravstvene težave in prezgodnjo smrt je koronarna bolezen. Prav ta pa je običajno posledica ateroskleroze srčnih žil zaradi povišanega holesterola. Zdravniki svetujejo zdrav življenjski slog, opozarjajo na velik vpliv stresa in priporočajo gibanje. Svetujejo raznoliko prehrano in izpostavljajo zmernost.
Kardiolog doc. dr. David Žižek pravi, da pozorno prisluhne, kadar mu bolnik pove o otečenih nogah, utrujenosti ob naporu in o občutku težke nočne sape. Naštete težave so značilne za srčno popuščanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi kar 30.000 takih ljudi. O tem, kakšna je pot do diagnoze in kakšno je zdravljenje, v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: azwer/ pixabay
Zdravljenje z antidepresivi – da ali ne? »Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so dostikrat prisotni,« pravi psihiatrinja doc. dr. Brigita Novak Šarotar s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. »Cilj terapije je, da se nazaj vzpostavi funkcioniranje in primeren čustveni odziv.« Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj, njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Mnogi imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.
Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija
Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič
Junakinje boja proti covidu so tudi diplomirane medicinske sestre. V Ultrazvoku bo z nami Martina Gjergjek, ki je odgovorna medicinska sestra v enoti za covid-19 v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Tam so bili na vrhuncu drugega vala med bolj obremenjenimi bolnišnicami; v določenih dnevih so na oddelku in v intenzivni enoti zdravili več kot 150 bolnikov s covidom. Kakšno pa je stanje danes? Kako se umirjanje epidemije pozna pri delu v bolnišnici? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Martina Gjergjek
Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Ko se je igralec, komik in podjetnik Rado Mulej zjutraj zbudil, se je počutil relativno dobro. Ob pogledu v ogledalo, pa se je zgrozil: »Leva polovica obraza je bila mrtva. Občutek je bil grozen!«. Takoj je poiskal zdravniško pomoč. Z Urgence so ga poslali na Nevrološko kliniko, od tam pa naprej na ORL – na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca. To je tudi tema tokratnega Ultrazvoka. V oddaji sodelujeta Rado Mulej in otorinolaringologinja prof. dr. Saba Battelino. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Rado Mulej
Olajšanje za bolnice in bolnike, manj skrbi za njihove bližnje, manj težav za zdravnike in zdravnice. V ugledni medicinski reviji Lancet je izšel članek o novi tehnologiji, ki bo izboljšala življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Soavtor članka je tudi predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. Tadej Battelino. Novica je dobra in obeta srečen konec. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tudi v aplikaciji za podkaste. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo
Velika skrb strokovne pa tudi širše javnosti je, ali bo slovenski zdravstveni sistem zdržal; ali bo za bolnike s covidom na voljo dovolj prostih bolniških postelj in zdravstvenega osebja. Najboljši pregled nad stanjem v bolnišnicah ima zdravnik Robert Carotta iz Splošne bolnišnice Jesenice. O trenutnih razmerah bo govoril v tokratni oddaji Ultrazvok. V ospredju pa ne bodo le številke. Doktor Carotta se je namreč lani oktobra tudi sam okužil z novim koronavirusom. »Covid človeka res podre,« potrjuje. Čeprav je mimo že šest mesecev, še vedno čuti posledice bolezni, ki se kažejo še zlasti v povišanem krvnem tlaku in z motnjo v delovanju ledvic. Več pa v Ultrazvoku; tudi o možnem delnem bolnišničnem »lockdownu«. Foto: TV Slovenija
Obalno-kraška regija je bila marca na udaru kritik zaradi velikega števila okužb z novim koronavirusom. V začetku aprila so epidemijo obvladali in krivulja se je obrnila navzdol; glede na sedem dnevno povprečje so zdaj med tremi najboljšimi regijami v Sloveniji. Ali se izboljšanje razmer že pozna tudi v izolski bolnišnici? Kako se tretji val epidemije kaže pri njih? Koga morajo zaradi okužbe zdraviti na covid oddelku? Odgovori v Ultrazvoku. V Izoli za najtežje bolnike s covidom skrbi ekipa zdravstvenih delavcev, ki jo vodi zdravnik Bojan Novak. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Bojan Novak
V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž
Raziskovalci so dokazali, da gre največ okužb z novim koronavirusom na račun širjenja virusa z večjimi ali manjšimi kapljicami; torej kapljično in aerosolno. Zato ni dileme, kateri ukrepi preprečujejo okužbo: obrazne maske, ustrezna razdalja in zračenje. Za Ultrazvok smo na Kemijski inštitut poklicali dr. Ano Króflič. S kolegi iz mednarodnega Združenja za preučevanje aerosolov je raziskala, kako se novi koronavirus širi in prenaša po zraku. Preverila pa je tudi učinkovitost obraznih mask. Foto: BoBo
Pacientke in paciente s fibromialgijo so marsikdaj odpravili z besedami, da njihove zdravstvene težave niso resnične in da so samo v njihovi glavi. Fibromialgija je namreč na seznamu bolezni šele zadnjih trideset let. Danes pa vemo, da gre za sindrom, ki se pojavi in poslabša zaradi napake v delovanju centralnega živčnega sistema. Za fibromialgijo je značilna nepojasnjena bolečina ali zbadanje v mišicah in sklepih, nenehna utrujenost, težave s spominom, splošna jutranja otrdelost in spanec, ki ne odpočije. Fibromialgija je kronična. Kakšno je torej življenje po dvajsetih, tridesetih letih boja z boleznijo? Prof. dr. Sabine Sator-Katzenschlager iz Splošne Bolnišnice AKH na Dunaju in asist. dr. Zala Kuret iz URI Soča v Ljubljani imata tudi dobre novice. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay
Poslušalec Ultrazvoka je na spletu zasledil članek o zdravljenju erektilne disfunkcije s terapijo z udarnimi valovi. Urolog mag. Dejan Bratuš iz Kliničnega centra v Mariboru pravi, da gre za zelo učinkovito moderno metodo, ki pomaga v primeru, kadar vzrok za težave z erekcijo tiči v slabem pretoku krvi skozi penis. »Težave z erekcijo se lahko pojavijo ne glede na starost,« še dodaja mag. Bratuš. Motnje erekcije so tema tokratnega Ultrazvoka, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ pixabay
Pred nami je toplejša polovica leta, v kateri se respiratorni virusi težje širijo med ljudmi. To je dobra napoved tudi za epidemijo novega koronavirusa. Ali nam bo torej covid tudi letos uspelo zaustaviti do poletja? Ali nam bodo načrte prekrižale nove različice virusa? Ali bo eksponentna rast britanske variante povzročila tretji val koronavirusne bolezni? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Foto: Projekcija dnevno pozitivnih testov ob upoštevanju britanske različice novega koronavirusa. Matjaž Leskovar/ IJS
»Vedeti moramo, da je cepljenje najbolj učinkovit javno zdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni,« je jasen minister za zdravje Janez Poklukar. Da cepljenje varuje pred hudim potekom covida, kar velja tudi za nove različice virusa, pravi infektolog dr. Alojz Ihan. Da nas cepljenje ščiti daljši čas, kot če covid prebolimo, pa izpostavlja sogovornik tokratnega Ultrazvoka farmacevt dr. Borut Štrukelj. Vprašali smo ga, zakaj proizvodnja cepiv proti covidu teče tako počasi. Kakšno je novo cepivo Johnson in Johnson ter Janssen, ki so ga že odobrile Združene države Amerike? Zanima nas, kakšne so izkušnje Izraela, kjer je precepljena že več kot polovica prebivalcev? Odgovori dr. Štruklja v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO
Gospod Matjaž Fajfar iz Kranja je pred tremi tedni zbolel za covidom. Na svojem Facebook profilu je napisal, da je bilo prvih šest dni čisto znosnih. Čutil je bolečine v hrbtenici in kolenu, imel je rahel glavobol. »Sedmi dan pa se je začelo!« Stanje se mu je hitro slabšalo. »Takoj na urgenco in seveda huda oblika covid pljučnice v obeh pljučnih krilih. Z rešilcem takoj v Bolnišnico Golnik na kisik in moliti k bogu, da ne bo potrebno na ventilator za umetno predihavanje pljuč!« Kako je bilo in kako se je izšlo? Gospoda Matjaža Fajfarja je za Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Matjaž Fajfar, februar 2021
Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike
V Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije po odobritvi tretjega cepiva proti covidu – cepiva družbe AstraZeneca – zdaj vedno bolj pogledujemo še proti ruskemu cepivu Sputnik V. To je bilo prvo registrirano cepivo proti covidu na svetu, do katerega so bili strokovnjaki dolgo zadržani. Nedavna objava v ugledni znanstveni reviji Lancet pa je cepivo prikazala v novi luči. "Razvoj cepiva Sputnik V je bil kritiziran zaradi neprimerne naglice in nepreglednosti. Vendar je izid zdaj jasen, dokazano pa je tudi znanstveno načelo," so zapisali pri Lancetu. Rusko cepivo Sputnik V se je v tretji fazi kliničnega testiranja izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. To je rezultat, ki ga ne gre spregledati, pravi prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo/ Žiga Živulović ml.
4. februar je svetovni dan boja proti raku. Gre za diagnozo, ki vsakemu v hipu spremeni življenje. Po podatkih slovenskega Registra raka v Sloveniji vsakih 35 minut nekdo na novo izve, da je zbolel za rakom. Za dober izid je pomembno zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje. Oboje se je med epidemijo covida izkazalo za trd oreh. Čeprav je Onkološki inštitut v Ljubljani deloval neprekinjeno, so strokovnjaki na osnovi podatkov Registra raka že lani jeseni ugotavljali, da so se napotitve, prvi pregledi in diagnostika rakavih obolenj zmanjšali. Po besedah prof. dr. Vesne Zadnik, vodje Registra raka OI v Ljubljani, je bilo v prvem valu postavljenih 30 odstotkov manj diagnoz rak, v drugem valu pa smo situacijo izboljšali in pristali pri 10 odstotnem primanjkljaju. O posledicah podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zveza slovenskih društev za boj proti raku/ zajem zaslona
Če raziskovalec odkrije nekaj takšnega, kar smo mi, doživi občutek velikega uspeha, pravi prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z raziskovalno skupino, ki jo je vodil v sodelovanju z Nikolo Minovskim s Kemijskega inštituta, so odkrili nove spojine, ki učinkovito delujejo tudi proti najbolj odpornim bakterijam – kot je na primer MRSA. Strokovnjaki so svoje odkritje že patentirali; njihov raziskovalni članek pa je bil 8. januarja 2021 objavljen v reviji Nature Communications. Ali bomo torej že kmalu dobili nov, »slovenski« antibiotik, je vprašanje, na katerega odgovarja tokratni Ultrazvok. Obetavno odkritje je podrobneje predstavil dr. Anderluh, o novih molekulah ga je spraševal Iztok Konc. Foto: Dr. Marko Anderluh s sodelavci
Neveljaven email naslov