Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rehabilitacija po možganski kapi je tek na dolge proge.
»Kap mi je vzela govor in desno stran; sam nisem mogel sedeti in se obračati,« pripoveduje 48-letni Primož Kreč. Pred šestimi leti ga je zadela možganska kap. Zdravljenju v Izoli je sledila zahtevna in dolgotrajna rehabilitacija na Soči v Ljubljani in na Stari Gori. Čeprav je nekaj posledic kapi še ostalo – desna roka ga še vedno ne uboga kot prej – pa ima Primoževa zgodba srečen konec. Primož Kreč namreč danes lahko sam skrbi zase in živi samostojno življenje.
Možganske celice so zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi mehanizmi, ki zmanjšujejo poškodbo. Slednje opisujemo kot nevroplastičnost možganov.
Strokovnjaki so si enotni, da bi pomoč, podporo in obravnavo rehabilitacijskega tima potrebovala velika večina ljudi, ki so doživeli možgansko kap. Specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine doc. dr. Nika Goljár z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta – Soča opozarja, da v Sloveniji rehabilitacijskih mest ni dovolj:
Kap lahko pusti zelo različne posledice. Pogosto prizadene gibanje, povzroči delno ali popolno ohromelost ene strani telesa, motnje občutka, govora in razumevanja, oslabi še druge kognitivne sposobnosti kot so učenje, mišljenje, računanje in spomin. Napredek je najbolj opazen v prvih devetih tednih zdravljenja in rehabilitacije, zdravstveno stanje pa se pomembno izboljšuje še leto in več po preživeti kapi.
Fizioterapevt Marko Rudolf z URI Soča pravi, da terja fizioterapija od bolnika vztrajnost in doslednost.
Za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo po možganski kapi je pomemben hiter odziv. Naj vas spomnimo na kratico GROM, s katero opišemo znake in simptome možganske kapi. Črka G predstavlja govor, ki je nerazumljiv. R opozarja na negibno roko. Črka O pomeni za možgansko kap značilen asimetričen obraz s spuščenim ustnim kotom. Zadnja črka v besedi GROM je M – kot minuta za čim hitrejše ukrepanje in prvo pomoč.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Rehabilitacija po možganski kapi je tek na dolge proge.
»Kap mi je vzela govor in desno stran; sam nisem mogel sedeti in se obračati,« pripoveduje 48-letni Primož Kreč. Pred šestimi leti ga je zadela možganska kap. Zdravljenju v Izoli je sledila zahtevna in dolgotrajna rehabilitacija na Soči v Ljubljani in na Stari Gori. Čeprav je nekaj posledic kapi še ostalo – desna roka ga še vedno ne uboga kot prej – pa ima Primoževa zgodba srečen konec. Primož Kreč namreč danes lahko sam skrbi zase in živi samostojno življenje.
Možganske celice so zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi mehanizmi, ki zmanjšujejo poškodbo. Slednje opisujemo kot nevroplastičnost možganov.
Strokovnjaki so si enotni, da bi pomoč, podporo in obravnavo rehabilitacijskega tima potrebovala velika večina ljudi, ki so doživeli možgansko kap. Specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine doc. dr. Nika Goljár z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta – Soča opozarja, da v Sloveniji rehabilitacijskih mest ni dovolj:
Kap lahko pusti zelo različne posledice. Pogosto prizadene gibanje, povzroči delno ali popolno ohromelost ene strani telesa, motnje občutka, govora in razumevanja, oslabi še druge kognitivne sposobnosti kot so učenje, mišljenje, računanje in spomin. Napredek je najbolj opazen v prvih devetih tednih zdravljenja in rehabilitacije, zdravstveno stanje pa se pomembno izboljšuje še leto in več po preživeti kapi.
Fizioterapevt Marko Rudolf z URI Soča pravi, da terja fizioterapija od bolnika vztrajnost in doslednost.
Za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo po možganski kapi je pomemben hiter odziv. Naj vas spomnimo na kratico GROM, s katero opišemo znake in simptome možganske kapi. Črka G predstavlja govor, ki je nerazumljiv. R opozarja na negibno roko. Črka O pomeni za možgansko kap značilen asimetričen obraz s spuščenim ustnim kotom. Zadnja črka v besedi GROM je M – kot minuta za čim hitrejše ukrepanje in prvo pomoč.
Kirurški posegi v predelu vratu lahko poškodujejo živce, ki vodijo do glasilk. Zaradi poškodbe se gibljivost ene ali obeh glasilk zmanjša, kar povzroči hripavost, zaletavanje pri požiranju in težave z dihanjem. Potreben je obisk pri zdravniku specialistu otorinolaringologu. Zdravljenje lahko vključuje glasovno terapijo, kirurški poseg ali funkcionalno električno stimulacijo grla, ki jo izvajajo v zadnjem času. Študije pa že nakazujejo tudi možnost genskega zdravljenja poškodovanih živcev glasilk. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok s prof. dr. Ireno Hočevar Boltežar iz UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: DanSimpson/ Flickr, cc
Strupen, rakotvoren, alergen – tako strokovnjaki opisujejo formaldehid. To je brezbarven plin ostrega vonja, ki se mu je praktično nemogoče izogniti. Čeprav je dokazano škodljiv za zdravje ljudi, njegova proizvodnja iz leta v leto narašča. Formaldehid najdemo v pohištvu, talnih oblogah, izolaciji, kozmetičnih izdelkih. Katere zdravstvene težave povzroči prevelika koncentracija formaldehida? Kako poškoduje celice in tkiva? Ali lahko kaj storimo? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Lucijo Perharič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: WikimediaCommons, cc
Odvisnost od alkohola je bolezen, ki jo je mogoče zdraviti in premagati. Raziskave namreč potrjujejo, da je še eno leto po intenzivni terapiji treznih kar od 40 do 60 odstotkov pacientov. Zdravljenje je proces, ki poteka v več fazah in obsega različne pristope; potrebna je tudi psihoterapevtska pomoč. Klinična psihologinja dr. Saša Ucman je preučevala tri lastnosti oseb, odvisnih od alkohola: njihovo samopodobo, samospoštovanje in čustveno inteligentnost. Njena spoznanja bodo v pomoč pri izpopolnjevanju programov zdravljenja. Kaj je ugotovila, je za oddajo Ultrazvok pojasnila Iztoku Kôncu. Foto: LloydMorgan/ Flickr, cc
V celjski bolnišnici so pred dobrim letom uspešno izvedli robotsko operacijo raka na debelem črevesu in danki. Do zdaj so nabrali že vrsto dragocenih izkušenj. Uporaba robota prinaša pacientom manj bolečin, manjšo izgubo krvi in zmanjšuje morebitne zaplete. Kamera, ki je nameščena na eni od štirih robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med kirurškim posegom, rezi so zato natančnejši. Okrevanje bolnikov je po besedah kirurga Igorja Černija učinkovitejše, zato jih hitreje prepustijo v domačo oskrbo. Foto:ArsElectronica/ Flickr, cc
Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov, nas je zanimalo v tokratni oddaji Ultrazvok. Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke. Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Katere zdravstvene tegobe in bolezni so še pogostejše? V čem slovenski petdesetletniki odstopajo od evropskega povprečja in katere so njihove razvade? Kakšna je pričakovana življenjska doba? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: RosmarieVoegtli/ Flickr, cc
Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov, nas je zanimalo v tokratni oddaji Ultrazvok. Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke. Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Katere zdravstvene tegobe in bolezni so še pogostejše? V čem slovenski petdesetletniki odstopajo od evropskega povprečja in katere so njihove razvade? Kakšna je pričakovana življenjska doba? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: RosmarieVoegtli/ Flickr, cc
Hiter napredek medicine omogoča uspešnejše zdravljenje tudi težje ozdravljivih obolenj. Spodbudne novice tokrat prihajajo z ljubljanskega Onkološkega inštituta. Tamkajšnji strokovnjaki opažajo, da so nova biološka zdravila pomembno izboljšala zdravljenje bolnikov z malignim melanomom. Tega se še vedno drži sloves najbolj nevarnega kožnega raka, za katerim v Sloveniji letno zboli kar okoli petsto ljudi. Dobrih novic pa še ni konec. Precej upanja vzbujata še dve novosti – nova kombinirana terapija malignega melanoma in njegovo zdravljenje z uporabo posebnega cepiva. Več podrobnosti vam v oddaji Ultrazvok razkriva onkologinja prof. dr. Janja Ocvirk. Z njo se je pogovarjal Iztok Kônc. Foto: University if Michigan School of Natural Resources & Environment/ Flickr, cc
Bolečine v kolenu so pogost razlog za obisk zdravnika. »Kar vsakega drugega pacienta boli v prednjem delu kolena,« opaža specialist ortoped mag. Zmago Krajnc iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Vzrok za značilno topo bolečino je lahko poškodba pogačice, ki je največja sezamoidna kost v človeškem telesu. In najpogostejša vprašanja za zdravnika? … Kakšna je vloga pogačice v kolenu? Kako pride do poškodbe? Kateri gibi so za pogačico najbolj kritični? Kako se lahko znebimo bolečine? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: MikkoKoponen/ Flickr,cc
Ultravijolični sončni žarki lahko naredijo veliko škode. Da vzpodbudijo poškodbe in staranje kože ter v najhujšem primeru celo nastanek raka, smo povedali že večkrat. Tokrat pa vas seznanjamo, kako lahko zaradi UV žarkov nekatera zdravila povzročijo preobčutljivost kože na sonce. Gre za določena protivnetna in protibolečinska zdravila, nekatere antibiotike, nekatera zdravila za zdravljenje depresije, znižanje krvnega tlaka in tudi nekatere hormonske kontracepcijske tabletke. Iztok Konc se je pogovarjal z mag. Nino Pisk z Gorenjskih lekarn, ki nam bo problem podrobneje predstavila v oddaji Ultrazvok. Foto: LimaAndruška/ Flickr,cc
Ob hudi vročini se veliko potimo in izgubljamo tekočino. Najbolj učinkovit mehanizem, ki nas obvaruje pred dehidracijo, je žeja. »Žejo najučinkoviteje pogasimo s hladno vodo,« pravi doc. dr. Miha Arnól z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Koliko tekočine pa bi morali popiti? Kako se odžejamo z izotoničnimi napitki? Ali lahko preveč tekočine obremeni ledvice? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Foto: CindiSniderRe/ Flickr, cc
Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež. Taka reakcija kože nas včasih doleti povsem nepričakovano. Pojavi se namreč ob stiku s snovmi, ki drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Krivca lahko iščemo v kemikalijah, ki so v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki, v kovinah, iz katerih izdelujejo nakit; alergen je lahko celo skrit v barvi začasne tetovaže. Diagnoza: alergijski kontaktni dermatitis. Zdravnik: prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. In oddaja Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Floreana/ WikimediaCommons, cc
Ljudje imamo do hrane različen odnos. Nekateri kuhajo, jejo in ob tem uživajo. Spet druge pa njihov odnos do hrane obremenjuje, jih ovira in je vir nezadovoljstva. Lahko tudi ogroža njihovo zdravje. Potrebna je sprememba. Kdaj jemo, kako, koliko jemo … zakaj jemo? Del stroke je začel govoriti o tako imenovanem zavestnem prehranjevanju. »Gre za ozaveščanje našega procesa prehranjevanja z namenom zdravja,« pravi psihologinja Mojca Majerle. Zavestno prehranjevanje zmanjšuje prenajedanje in tudi druge načine prehranjevanja, ki so na dolgi rok lahko škodljivi. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: AmberleiHellewell/ Flickr, cc
Poškodbe Ahilove tetive so pogoste spremljevalke profesionalnih in rekreativnih športnikov. Močna kita na spodnjem delu noge je zelo obremenjena pri teku in nekaterih drugih atletskih disciplinah ter tudi pri številnih ekipnih športih. Na poškodbo Ahilove tetive nas opozori bolečina. Sprva jo čutimo pred ogrevanjem, kasneje ves čas športne aktivnosti, nato pa ne izgine niti med mirovanjem. V oddaji Ultrazvok bo prof. dr. Andrej Čretnik iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pojasnil vzroke za nastanek poškodbe Ahilove tetive, načine zdravljenja in svetoval, kako se poškodbi lahko izognemo. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: AnthonyTheobald/ Flickr, cc
Slovenski raziskovalci so razvozlali eno od poti vnetnega procesa pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Obetajo si, da bo odkritje omogočilo razvoj novih načinov zdravljenja le tega. Še več – poseglo naj bi tudi na področje zdravljenja astme, ateroskleroze, rakavih obolenj in nevropatske bolečine, katerih skupni imenovalec je tleč vnetni proces in imunski odziv nanj. Strokovni članek o pomembnem odkritju slovenskih strokovnjakov je bil prejšnji teden objavljen v ugledni znanstveni reviji Science Signaling. O poteku in rezultatih študije ter obetih za naprej se je z raziskovalci dr. Ivo Hafner Bratkovič, dr. Simonom Horvatom in dr. Romanom Jeralo na Kemijskem inštitutu pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kemijski inštitut
Kar vsak četrti prebivalec Slovenije je okužen z bakterijo Helicobacter Pylori, ocenjujejo strokovnjaki. Čeprav okužba sega že v otroštvo, pa večina zanjo ne ve, saj jim bakterija ne povzroča nobenih težav. Pri vseh pa ni tako. Dvajsetim odstotkom ljudi lahko okužba s Helicobacter Pylori povzroči rano na želodcu ali dvanajstniku, kronični gastritis ali rak na želodcu. Kako se z bakterijo Helicobacter Pylori okužimo? Kakšni so znaki in simptomi okužbe? S katerimi testi jo lahko dokažemo? In kakšno je zdravljenje? Vprašanja za zdravnico Barbaro Sodin iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: PennState/ Flickr, cc
Vprašanje, kako nevarne za zdravje so amalgamske zobne zalivke, se vedno pogosteje sliši v javnosti. Sprožajo ga raziskave o škodljivih učinkih živega srebra, ki je pomembna sestavina tako imenovanih črnih plomb. Utemeljen odgovor o primernosti amalgamskih zalivk želijo tudi zobozdravniki. Skupina strokovnjakov, ki svetuje Evropski komisiji, je zato pregledala obsežno znanstveno literaturo o živem srebru in amalgamu. Iskali so verodostojne dokaze o povezavi med amalgamskimi zalivkami in srčno-žilnimi, ledvičnimi ter nevrološkimi obolenji. Kaj so ugotovili? Ali so črne zalivke varne? Ali bi jih morali zamenjati z belimi? Njihove odgovore bo v oddaji Ultrazvok predstavil prof. dr. Matjaž Rode. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Rob!/ Flickr, cc
Revmatoidni artritis je avtoimunska vnetna bolezen, ki najbolj prizadene sklepe, lahko pa tudi oči, ledvice, srce in pljuča. Zboli lahko vsak, od otrok do starejših, prvič pa se običajno pojavi v starosti od 30 do 55 let. S sodobnimi zdravili lahko zdravniki vnetni proces umirijo in preprečijo njegovo napredovanje. Revmatoidni artritis je predmet številnih raziskav. O tem v oddaji Ultrazvok z dvema vrhunskima strokovnjakoma. Iztok Konc je pred mikrofon povabil dr. J?rga Windischa iz farmacevtske družbe Sandoz in prof. dr. Boruta Božiča s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: TimHamilton/ Flickr, cc
Kljub vsem sodobnim metodam je rak požiralnika še vedno težko ozdravljiv in največkrat nima dobre prognoze. Da bi uspeh zdravljenja izboljšali, so zdravniki na Onkološkem inštitutu pregledali in ocenili postopke ter rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika. Zaključke raziskave, ki bodo zdravstvenim delavcem v pomoč pri nadaljnjem delu, bo v oddaji Ultrazvok predstavil mag. Franc Anderlúh. Iztoku Koncu je v pogovoru posredoval podatke, ki vlivajo optimizem, in tudi druge, ki ne obetajo nič dobrega. Foto: NachoRascon/ Flickr,cc
Kako spimo, vpliva na naše počutje in zdravje. Če so včasih spali na senu, je danes na voljo široka paleta najrazličnejših ležišč. Kako izbrati, da bo ležišče najprimernejše, katere težave lahko nastanejo zaradi tega in ali lahko napačna izbira povzroča trajno okvaro hrbtenice? O tem v oddaji Ultrazvok iz terenskega studia v Šentrupertu. Naš gost bo ortoped prof. dr. Janko Popovič.
V Sloveniji se vsako leto rodi približno šestdeset dečkov s prirojeno okvaro sečnice, strokovno poimenovano hipospadija. Zunanje ustje sečnice ni na vrhu glavice penisa, temveč nižje proti mošnji. Dečki zato težje urinirajo, še več težav pa nastopi v obdobju odraščanja in kasneje v življenju. Rešitev je v pravočasnem kirurškem posegu. V Sloveniji največ otrok s hipospadijo operirajo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Urolog Robert Kordič bo v oddaji Ultrazvok med drugim pojasnil možne vzroke za nastanek hipospadije in opisal kirurški poseg. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: KennyLouie/ WikimediaCommonc, cc
Neveljaven email naslov