Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Etične dileme v fizikalni in rehabilitacijski medicini.
“Na prve etične dileme naletimo že ob sprejemu na rehabilitacijo,” pravi prim. Tatjana Erjavec, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani vodi Komisijo za medicinsko etiko. Opozarja, da zaradi omejenega števila rehabilitacijskih mest, ne morejo sprejeti vseh pacientov. Na preizkušnji je medicinska etika, o kateri se v zdravstvu v zadnjem obdobju veliko govori. Postavljajo se vprašanja, kaj je prav in kaj narobe; etične dileme terjajo širšo razpravo.
Prim. Erjavec pravi, da največ etičnih dilem odpira vedno večji razkorak med pravicami in možnostmi.
“Razkorak med standardno oskrbo in opremo, ki jo lahko nudimo pacientom, in med novostmi, ki so že na voljo, je vedno večji. Vse je zelo, zelo drago. Zato moramo biti prilagodljivi,” se strinja izraelski profesor Avi Ohry, ki je bil gost letošnjih že osemindvajsetih dni rehabilitacijske medicine, na katerih so udeleženci govorili o etičnih dilemah v fizikalni in rehabilitacijski medicini. “Da bi pomagali več pacientom, bomo morda morali skrajšati čas okrevanja. Tudi pri vas se soočate s pomanjkanjem postelj, saj njihovo število ne sledi potrebam. Potrebnih je več rehabilitacijskih mest – tako v Sloveniji, kot v Izraelu in drugje po svetu, kar pa seveda stane!”
“Ta etična vprašanja so že stara, vendar pa smo soočeni z novimi, spremenjenimi okoliščinami. Socialno okolje, pravni akti in celo medijski pristop k pravicam bolnikov in invalidov – torej k pravicam vseh ljudi – so se v demokratičnih zahodnih državah zelo spremenili. Da imajo invalidi enake pravice kot vsi drugi, še vedno ni povsod samoumevno. Prav zato so pravna in etična vprašanja dandanes tako zelo pomembna.” Prof. Ohry pritrjuje splošnemu mnenju, da številne etične dileme izhajajo iz pomanjkanja ustreznih finančnih sredstev. “Storitve pa podražijo tudi ljudje, ki sodelujejo pri okrevanju. Naj za primer vzamemo kirurgijo, pediatrijo ali porodništvo, kjer je razmerje dve proti ena: zdravnica in medicinska sestra ter pacientka; ali tri proti ena, kadar se jima pridruži še socialna delavka. Na področju rehabilitacijske medicine pa je včasih to razmerje lahko celo deset proti ena. Kdo bo vse to plačal? Osebje je drago, čas, ki ga pacient preživi v bolnišnici, je dolgotrajen. Še ko ga odpustimo domov, mu naložimo celo vrsto navodil in priporočil, ki jih mora izpolnjevati, predpišemo mu tudi različne pripomočke; kar pa spet stane.”
Osnova obravnave v rehabilitaciji je timsko delo, ki zahteva sodelovanje med zdravstvenimi delavci, pacientom in njegovimi bližnjimi. Za uspešno delovanje tima je pomembna enakopravnost vseh članov, saj le to vodi k doseganju dogovorjenih in želenih ciljev. Dr. Nika Goljar, ki na URI Soča pomaga bolnikom po preživeli možganski kapi opozarja na etične dileme, s katerimi so v tem trikotniku soočeni svojci, od katerih zahtevamo in pričakujemo pomoč.
Medicinska etika se dotika tako ravnanja zdravnikov, kot bolnikov. V ospredju so odnosi med zdravstvenim osebjem, pacienti in njihovimi bližnjimi. Številnih etičnih dilem ne smemo pomesti pod preprogo. Če jih poznamo in se jih zavedamo, jih namreč tudi lažje rešujemo.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Etične dileme v fizikalni in rehabilitacijski medicini.
“Na prve etične dileme naletimo že ob sprejemu na rehabilitacijo,” pravi prim. Tatjana Erjavec, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani vodi Komisijo za medicinsko etiko. Opozarja, da zaradi omejenega števila rehabilitacijskih mest, ne morejo sprejeti vseh pacientov. Na preizkušnji je medicinska etika, o kateri se v zdravstvu v zadnjem obdobju veliko govori. Postavljajo se vprašanja, kaj je prav in kaj narobe; etične dileme terjajo širšo razpravo.
Prim. Erjavec pravi, da največ etičnih dilem odpira vedno večji razkorak med pravicami in možnostmi.
“Razkorak med standardno oskrbo in opremo, ki jo lahko nudimo pacientom, in med novostmi, ki so že na voljo, je vedno večji. Vse je zelo, zelo drago. Zato moramo biti prilagodljivi,” se strinja izraelski profesor Avi Ohry, ki je bil gost letošnjih že osemindvajsetih dni rehabilitacijske medicine, na katerih so udeleženci govorili o etičnih dilemah v fizikalni in rehabilitacijski medicini. “Da bi pomagali več pacientom, bomo morda morali skrajšati čas okrevanja. Tudi pri vas se soočate s pomanjkanjem postelj, saj njihovo število ne sledi potrebam. Potrebnih je več rehabilitacijskih mest – tako v Sloveniji, kot v Izraelu in drugje po svetu, kar pa seveda stane!”
“Ta etična vprašanja so že stara, vendar pa smo soočeni z novimi, spremenjenimi okoliščinami. Socialno okolje, pravni akti in celo medijski pristop k pravicam bolnikov in invalidov – torej k pravicam vseh ljudi – so se v demokratičnih zahodnih državah zelo spremenili. Da imajo invalidi enake pravice kot vsi drugi, še vedno ni povsod samoumevno. Prav zato so pravna in etična vprašanja dandanes tako zelo pomembna.” Prof. Ohry pritrjuje splošnemu mnenju, da številne etične dileme izhajajo iz pomanjkanja ustreznih finančnih sredstev. “Storitve pa podražijo tudi ljudje, ki sodelujejo pri okrevanju. Naj za primer vzamemo kirurgijo, pediatrijo ali porodništvo, kjer je razmerje dve proti ena: zdravnica in medicinska sestra ter pacientka; ali tri proti ena, kadar se jima pridruži še socialna delavka. Na področju rehabilitacijske medicine pa je včasih to razmerje lahko celo deset proti ena. Kdo bo vse to plačal? Osebje je drago, čas, ki ga pacient preživi v bolnišnici, je dolgotrajen. Še ko ga odpustimo domov, mu naložimo celo vrsto navodil in priporočil, ki jih mora izpolnjevati, predpišemo mu tudi različne pripomočke; kar pa spet stane.”
Osnova obravnave v rehabilitaciji je timsko delo, ki zahteva sodelovanje med zdravstvenimi delavci, pacientom in njegovimi bližnjimi. Za uspešno delovanje tima je pomembna enakopravnost vseh članov, saj le to vodi k doseganju dogovorjenih in želenih ciljev. Dr. Nika Goljar, ki na URI Soča pomaga bolnikom po preživeli možganski kapi opozarja na etične dileme, s katerimi so v tem trikotniku soočeni svojci, od katerih zahtevamo in pričakujemo pomoč.
Medicinska etika se dotika tako ravnanja zdravnikov, kot bolnikov. V ospredju so odnosi med zdravstvenim osebjem, pacienti in njihovimi bližnjimi. Številnih etičnih dilem ne smemo pomesti pod preprogo. Če jih poznamo in se jih zavedamo, jih namreč tudi lažje rešujemo.
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
Neveljaven email naslov