Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Luskavica ni nalezljiva.
»Veliki večini bolnikov z luskavico se stanje kože poleti prehodno izboljša,« pravi dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Vendar pa jim zdravnik svetuje previdnost pri izpostavljanju sončnim žarkom, saj so raziskave pokazale na večjo ogroženost za kožnega raka.
Luskavica je ena od bolj pogostih kroničnih kožnih bolezni. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji kar okrog 40.000 bolnikov z luskavico – to je približno 2 odstotka prebivalcev.
Pordeli in vneti madeži na koži, suha koža, ki pogosto poka in krvavi; to so nekateri znaki in simptomi luskavice. Psoriaza, kot tudi lahko rečemo luskavici, je avtoimuna vnetna bolezen celotnega organizma, značilne in najbolj vidne pa so prav spremembe na koži. Še najbolj značilne so luskam podobne srebrno-sive in luščeče se ploščice – tako imenovani plaki.
Zaenkrat zagotovo vemo le to, da je luskavica dedna bolezen in ni nalezljiva, medtem ko pravega vzroka za njen nastanek še ne poznamo, so zapisali na spletni strani Društva psoriatikov Slovenije. Po najnovejših raziskavah gre za motnjo imunskega sistema. Luskavica je bolezen z več obrazi. Po besedah doktorja Tomaža Lundra je zdravljenje lahko lokalno z uporabo različnih preparatov ali pa sistemsko z zdravili. Luskavica pa je tudi na seznamu bolezni, ki jih lahko uspešno zdravimo s sodobnimi biološkimi zdravili.
Pri Društvu psoriatikov Slovenije opozarjajo, da je luskavica bolezen, ki jo javnost pogosto napačno razume. Bolniki jo velikokrat prikrivajo, kar jim povzroča tako čustvene kot fizične bolečine. Gre za bolezen, ki jo ljudje hitro opazijo in velikokrat zaradi svoje nepoučenosti dajejo bolnikom vedeti, da niso zaželeni v njihovi družbi. Takšne in podobne situacije pa zdravljenje zgolj otežujejo.
Spletna stran Društva psoriatikov Slovenije: http://www.drustvo-psoriatikov.si/
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Luskavica ni nalezljiva.
»Veliki večini bolnikov z luskavico se stanje kože poleti prehodno izboljša,« pravi dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Vendar pa jim zdravnik svetuje previdnost pri izpostavljanju sončnim žarkom, saj so raziskave pokazale na večjo ogroženost za kožnega raka.
Luskavica je ena od bolj pogostih kroničnih kožnih bolezni. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji kar okrog 40.000 bolnikov z luskavico – to je približno 2 odstotka prebivalcev.
Pordeli in vneti madeži na koži, suha koža, ki pogosto poka in krvavi; to so nekateri znaki in simptomi luskavice. Psoriaza, kot tudi lahko rečemo luskavici, je avtoimuna vnetna bolezen celotnega organizma, značilne in najbolj vidne pa so prav spremembe na koži. Še najbolj značilne so luskam podobne srebrno-sive in luščeče se ploščice – tako imenovani plaki.
Zaenkrat zagotovo vemo le to, da je luskavica dedna bolezen in ni nalezljiva, medtem ko pravega vzroka za njen nastanek še ne poznamo, so zapisali na spletni strani Društva psoriatikov Slovenije. Po najnovejših raziskavah gre za motnjo imunskega sistema. Luskavica je bolezen z več obrazi. Po besedah doktorja Tomaža Lundra je zdravljenje lahko lokalno z uporabo različnih preparatov ali pa sistemsko z zdravili. Luskavica pa je tudi na seznamu bolezni, ki jih lahko uspešno zdravimo s sodobnimi biološkimi zdravili.
Pri Društvu psoriatikov Slovenije opozarjajo, da je luskavica bolezen, ki jo javnost pogosto napačno razume. Bolniki jo velikokrat prikrivajo, kar jim povzroča tako čustvene kot fizične bolečine. Gre za bolezen, ki jo ljudje hitro opazijo in velikokrat zaradi svoje nepoučenosti dajejo bolnikom vedeti, da niso zaželeni v njihovi družbi. Takšne in podobne situacije pa zdravljenje zgolj otežujejo.
Spletna stran Društva psoriatikov Slovenije: http://www.drustvo-psoriatikov.si/
»Število bakterij v telesu je vsaj desetkrat večje od števila vseh celic našega organizma,« je slikovit prof. dr. Rok Orel. Znani gastroenterolog preučuje mikroorganizme, ki naseljujejo črevesje – tako imenovano črevesno floro oziroma mikrobioto. Študije zadnjih let vedno bolj razkrivajo njen pomen za zdravje in vlogo, ki jo ima ob razvoju številnih obolenj. Raziskovalci zato razmišljajo o tem, kako lahko z vplivanjem na bakterije v črevesju posežemo v bolezenski proces. V tej smeri pa preučujejo delovanje probiotikov. Več pa dr. Orel v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: I believe I can fry/ Flickr, cc
Simon Petrovčič je večkrat v skrbeh, ker ne ve, kako bo potekal njegov dan. Pestijo ga hude bolečine v hrbtenici, kosteh in sklepih. Ne omilijo jih tudi najmočnejša protibolečinska zdravila. Vzrok tiči v redki in težki bolezni. Marfanov sindrom je neozdravljiva dedna bolezen vezivnega tkiva. Prizadene lahko oči, pljuča, kožo, živčevje, žile in srce. Bolniki z Marfanovim sindromom želijo, da bi se o njihovi bolezni govorilo in vedelo več. Prav zato bo Simon Petrovčič v oddaji Ultrazvok spregovoril o življenju z Marfanovim sindromom, Iztok Konc pa se je pogovarjal tudi z zdravnico prim. dr. Vojko Gorjup.
Skupina raziskovalcev, ki jo vodi prof. dr. Borut Štrukelj, razvija biološko zdravilo za zdravljenje dveh težkih črevesnih obolenj – Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa. Preseneča, da bo novo zdravilo izkoristilo moč probiotikov, torej nekaterih bakterij, ki so del naše črevesne flore. Dr. Štrukelj pravi, da bo imelo zdravilo manj stranskih učinkov in upa, da bo uspešno prestalo še vse nadaljnje raziskave in klinične študije. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Vneta stena debelega črevesa pri Crohnovi bolezni/ Wikimedia Commons/ Nephron, cc
V pričakovanju obvestil o začetku sezone prehladnih obolenj in gripe so nas letos presenetila opozorila zdravnikov o večjem številu obolelih za atipičnimi pljučnicami. In glede na poročila iz zdravstvenih domov in bolnišnic se stanje še ni umirilo. Ker so znaki in simptomi atipičnih pljučnic velikokrat neznačilni in prikriti – na bolezen lahko kaže tudi samo dolgotrajen suh kašelj – obstaja nevarnost, da se zdravljenja lotimo šele, ko je pljučnica zajela že velik del pljuč. V izogib temu bo gostja oddaje Ultrazvok mag. Janja Blatnik iz Splošne bolnišnice Celje. O nevarnostih atipičnih pljučnic se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Yale Rosen/ Flickr, cc
»Zdravljenje hepatitisa C je eno najuspešnejših, če že ne kar najbolj uspešno protivirusno zdravljenje v zgodovini medicine,« sporoča dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Z novimi zdravili je namreč hepatitis C povsem ozdravljiv. Strokovnjaki ocenjujejo, da je z virusom hepatitisa C pri nas okuženih kar do 20.000 prebivalcev. Ustrezne zdravniške obravnave je deležen le vsak sedmi, saj velika večina za svojo okužbo sploh ne ve. »Tudi našim bolnikom so na voljo najnovejša zdravila,« je Iztoku Koncu zagotovila doktorica Matičič, ki je o uspešnem zdravljenju hepatitisa C spregovorila za tokratno oddajo Ultrazvok. Foto: Jo Naylor/ Flickr, cc
Bolniki s pljučnim rakom se soočajo z dvojnim bremenom. Zboleli so za težkó ozdravljivo boleznijo, preveva pa jih tudi občutek krivde, da so zaradi kajenja sami odgovorni zanjo. Prisoten je strah pred smrtjo in minljivostjo ter strah pred bolečino in trpljenjem. Tako je ugotovitve strokovnjakov strnila klinična psihologinja dr. Anja Simonič, sogovornica v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je na Kliniki Golnik z njo pogovarjal o stiskah, s katerimi se spoprijemajo bolniki s pljučnim rakom. Foto: starlights_/ Flickr, cc
Pregled urina razkrije, kako zdrave so naše ledvice. Če izvid pokaže povečano število eritrocitov in beljakovin, gre lahko za kronično ledvično bolezen, ki v nekaterih primerih pripelje do odpovedi ledvic. Pomembno je, da kronično ledvično bolezen zdravimo zgodaj. Ker pa običajno poteka brez bolečin in drugih opaznih bolezenskih znakov, jo največkrat odkrijemo po naključju ali ko je že v napredovali fazi. Zdravnik Andrej Drozg iz Splošne bolnišnice Celje bo v oddaji Ultrazvok zato govoril tudi o prepoznavanju in zgodnjem odkrivanju kronične ledvične bolezni. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Jim Forest/ Flickr, cc
»Normalno lahko živim. Sprijaznil sem se. V bistvu lahko delam vse, razen bicikla še nisem poskusil vozit. Lahko pa normalno hodim, grem ven. Vse,« optimistično pripoveduje gospod Štefan, čeprav je njegovo življenje že 5 let odvisno od kisika iz jeklenke, na katero je priključen 24 ur na dan. Trajno zdravljenje s kisikom na domu zdravniki uvedejo ob napredovali kronični obstruktivni pljučni bolezni. KOPB je težko obolenje pljuč. Z zdravili bolezni ne pozdravimo, ampak le upočasnimo njeno napredovanje.V oddaji Ultrazvok bo 53 letni Ljubljančan Štefan spregovoril o svojem življenju z boleznijo, Iztok Konc pa se je o KOPB pogovarjal tudi z njegovo zdravnico Sabino Škrgat s Klinike Golnik. Foto: Quinn Dombrowski/ Flickr, cc
Sladkorne bolezni ne smemo podcenjevati. Nedolžno, vendar nadležno ščemenje in mravljinčenje v nožnih prstih se po stopalih širi navzgor v gležnje in goleni. Pridruži se pekoča bolečina, ki je lahko zmerna ali huda. Hujša je ponoči, zato krati spanec. Kljub temu pa veliko bolnikov s sladkorno boleznijo o bolečini nikoli ne spregovori z zdravnikom. Diabetična nevropatska bolečina je zato pogosto spregledana in neprepoznana. Iztok Konc se je o njej na endokrinološkem kongresu v Mariboru pogovarjal s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj in asist. mag. Alešem Pražnikarjem. Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Foto: Shawn Hayes/ Flickr, cc
Med nami je veliko ljudi, ki ima težave z žlezo ščitnico. Strokovnjaki ocenjujejo, da se z njimi spopada več kot 200.000 prebivalcev Slovenije. Za zdravo delovanje žleze je zelo pomemben jod, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. V telo ga vnesemo s hrano; natančneje – s kuhinjsko soljo, ki je v Sloveniji in tudi številnih drugih državah jodirana. Vendar … če so pred leti zdravniki opozarjali predvsem na bolezni, ki jih povzroča pomanjkanje joda – izpostavljena je bila golšavost – pa se zdaj vedno pogosteje srečujejo z boleznimi, ki jih povzroča prevelika količina joda v organizmu. In kje tiči vzrok za to, če zdravniki poudarjajo, da ne gre za prekomerno uporabo jodirane soli? Odgovarja doc. dr. Simona Gaberšček z Oddelka za nuklearno medicino UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dubravko Sorić/ Flickr, cc
Oktobra si pripnemo rožnato pentljo, ki je simbol boja proti raku dojk. Ta je še vedno najpogostejši rak pri ženskah – naši zdravniki vsako leto odkrijejo kar okoli 1300 na novo obolelih. Z dr. Simono Borštnar z Onkološkega inštituta smo se pogovarjali o zdravljenju najtežje oblike raka dojk – o metastatskem oziroma razsejanem raku. O njem govorimo takrat, kadar se rakave celice iz dojke zasejejo še drugam po telesu. Z novimi zdravili lahko napredovanje bolezni zavremo in podaljšamo preživetje bolnic. Pridružite se nam v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc
Srčno popuščanje je bolezen z dvema obrazoma. Lahko se razvija počasi, lahko pa preseneti s hitrim poslabšanjem, ki se za bolnika v letu ali dveh usodno konča. Nekateri kardiologi primerjajo srčno popuščanje z rakavimi obolenji. Ob tem pa tudi opozarjajo, da se število bolnikov iz leta v leto povečuje. Ocenjujejo, da je srčno popuščanje prisotno pri kar 10 odstotkih prebivalcev, starejših od 65 let. O tem, kako spremeniti neprizanesljivo statistiko srčnega popuščanja, so na nedavnem kongresu v Portorožu govorili ugledni domači in tuji strokovnjaki. Nekaj uspešnih in novih načinov zdravljenja bodo v oddaji Ultrazvok predstavili: doktorica Sharon Hunt iz ameriškega Stanforda, dr. Nir Uriel iz Čikaga in dr. Bojan Vrtovec iz Ljubljane. Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Ken Fager/ Flickr, cc
Slovenci smo med najbolj debelimi v Evropi; tako kažejo najnovejši podatki. Če bi namreč sodili po bolnikih z boleznimi srca, je predebel že skoraj vsak drugi med nami. Slabih novic pa s tem še ni konec. Kar tri četrtine odraslih Slovencev ima tudi povišan holesterol, ki ga bomo zato izpostavili v tokratni oddaji Ultrazvok. Zdravniki svetujejo ustrezno dieto, gibanje, pogosto pa za zniževanje holesterola predpišejo zdravila. Prav z zdravili pa je povezana dobra novica. Več pa doc. dr. Borut Jug iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kim Ahlstrom/ Flickr, cc
Kljub zadregi in predsodkom bi morali večkrat govoriti o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje namreč kažejo na porast tako gonoreje, klamidije in hiva. Več je tudi sifilisa, za katerega smo mislili, da je bolezen prejšnjih časov. Prav zato je za oddajo Ultrazvok Iztok Konc v Ambulanti za spolno prenosljive okužbe v Ljubljani poiskal informacije o sifilisu. Z dr. Mojco Matičič se je pogovarjal o načinih prenosa sifilisa, znakih in simptomih okužbe, o škodi, ki jo sifilis povzroči, in nenazadnje tudi o zdravljenju. Prisluhnite. Foto: CDC/ Wikimedia Commons
Na Oddelek za bolezni ušes, žrela in grla Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so sprejeli 8 letnega dečka, ki je imel težave pri razumevanju govora in pridobivanju besednega zaklada. Zdravniki so ugotovili, da je vzrok v težji izgubi sluha. Odločili so se za kirurški poseg, med katerim so dečku namestili polžkov vsadek - napravo, ki gluhim in naglušnim omogoča zaznavanje zvoka. Dečkov poseg in zdravljenje je vodil doc. dr. Janez Rebol. Med njegovimi pacienti pa so tako otroci kot tudi starostniki – najstarejši je imel 80 let. Več pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Quinn Norton/ Flickr, cc
V našem telesu so številne bakterije, ki nam ne povzročajo nobenih težav, zato o njih le redko govorimo. Mednje spadajo tudi streptokoki iz skupine B. Najpogosteje jih najdemo v črevesju, zadnjiku, mehurju in nožnici. Pri zdravih ljudeh ponavadi ne povzročajo nobenih simptomov; če pa se z njimi okužijo novorojenci, pa lahko te bakterije resno poslabšajo njihovo zdravstveno stanje. Streptokoki B lahko povzročijo pljučnico in meningitis, čeprav se to zgodi zelo redko. V prihajajoči oddaji Ultrazvok bomo kljub temu opozorili na simptome okužbe ter pojasnili, kako jo lahko pri novorojencih učinkovito preprečimo. Gost oddaje bo asist. Samo Jeverica z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kenny Lovie/ Wikimedia Commons
»Ljudje velikokrat prepozno poiščejo pomoč pri zdravniku,« opozarja očesna kirurginja Nataša Vidović Valentinčič, ko govori o zdravljenju odstopa očesne mrežnice. Zgoden začetek zdravljenja in pravočasna operacija bi namreč preprečila poslabšanje, zaradi katerega lahko bolnik tudi oslepi. Prav je, da smo pozorni že na prve znake odstopa mrežnice oziroma retine, ki jih bo docentka doktorica Vidović Valentinčič z Očesne klinike v Ljubljani podrobneje opisala v četrtkovi oddaji Ultrazvok. Pojasnila nam bo tudi, pri katerih ljudeh je odstop mrežnice pogostejši in kakšne so možnosti zdravljenja. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: visuallight/ Flickr, cc
Pogosta poletna nevšečnost je vnetje sečnega mehurja, ki pa ga z antibiotiki lahko hitro pozdravimo. K hitrejšemu izboljšanju stanja pa prispeva tudi uživanje zadostne količine tekočin – zdravnik Andrej Drozg iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor priporoča brusnični ali pa ursi čaj. V oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, bo pojasnil blagodejen vpliv obeh čajev na sluznico sečil, med drugim pa bo odgovoril tudi na vprašanje, zakaj je vnetje mehurja pogostejše pri mladih ženskah in pri ženskah v menopavzi. Vabljeni k poslušanju. Foto: Theodore Garver/ Flickr, cc
Na nekatere nevarnosti je treba opozoriti večkrat. To velja tudi za nepremišljene in ponesrečene skoke v vodo, ki lahko povzročijo hude poškodbe glave, hrbtenice in hrbtenjače. Na srečo so nekatere rane le površinske in se hitro celijo, poškodbe vratne hrbtenice pa lahko povzročijo ohromelost od vratu navzdol. Prim. Hermina Damjan z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča pravi, da na zdravljenje po hudi poškodbi zaradi skoka v vodo največkrat sprejmejo fante, stare od 14 do 24 let. Radi bi, da njena opozorila v današnji oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, dosežejo tudi njih. Foto: Andy Wilson/ Flickr, cc
V oddaji Ultrazvok bo spet na vrsti poletna tema. Zdravnico Katarino Šmuc Berger smo vprašali, kakšna je prva pomoč, kadar stopimo na morskega ježka in kaj naj storimo, če nas oplazi meduza. Specialistka dermatologinja iz Splošne bolnišnice v Izoli se v svoji ambulanti s tovrstnimi poškodbami srečuje vsak dan. Da vam neprijetna srečanja s prebivalci morja ne bodo pokvarila morskih užitkov, vas vabimo k poslušanju. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons
Neveljaven email naslov