Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V letu 2017 so ljubljanski očesni kirurgi sivo mreno operirali pri 333 bolnikih s sladkorno boleznijo. Pri njih se pojavi pogosteje in prej
Med zdravstvenimi tegobami, ki spremljajo zrela leta in starost, je tudi siva mrena ali katarakta. Gre za bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi sive mrene ob vid kar približno 20 milijonov ljudi. Vzrokov za nastanek sive mrene je več. V današnjem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. “Težave z vidom so pogost zaplet sladkorne bolezni,” pravi očesna kirurginja prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič z Očesne klinike v Ljubljani. Stalno zvišana in neurejena koncentracija sladkorja v krvi poškoduje očesno ozadje, zaradi diabetesa lahko odstopi očesna mrežnica, pojavita se tako siva kot zelena mrena. Zdravniki sivo mreno poimenujejo katarakta.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo nastane siva mrena pogosteje in prej. Podatki kažejo, da je pri mlajših od 65 let pogostejša kar za tri- do štirikrat, pri starejših od 65 let pa za dvakrat.
S sladkorno boleznijo se ne gre šaliti! Bolniki pogosteje doživijo srčni infarkt in možgansko kap, pogosteje imajo težave z vidom in očmi. Zaradi sladkorne bolezni lahko odstopi očesna mrežnica, pojavita se siva in zelena mrena. Še več, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je diabetes glavni povzročitelj slepote v delovni populaciji razvitega sveta.
Sivo mreno lahko očesni kirurgi učinkovito odpravijo z operacijo. Med operacijo odstranijo naravno lečo, ki je motna, in jo nadomestijo z umetno. V letu 2017 so naši kirurgi sivo mreno operirali pri 333 bolnicah in bolnikih s sladkorno boleznijo. Po besedah dr. Mojce Globočnik Petrovič se operacija sive mrene uvršča med najbolj uspešne in varne očesne posege.
Očesna kirurginja poudarja, da je namen operacije sive mrene izboljšanje vidne ostrine in izboljšanje preglednosti očesnega ozadja. Dobra preglednost očesnega ozadja je namreč pomembna za spremljanje in ustrezno ter pravočasno zdravljenje diabetične retinopatije in tudi drugih bolezenskih sprememb, ki jih lahko vidimo na očesnem ozadju. Diabetična retinopatija je bolezen očesne mrežnice.
V presejalnem programu za diabetično retinopatijo so na Očesni kliniki v sodelovanju z Interno kliniko – Kliničnim oddelkom za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni – presejali ter pregledali že skoraj 6000 bolnic in bolnikov s sladkorno boleznijo.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V letu 2017 so ljubljanski očesni kirurgi sivo mreno operirali pri 333 bolnikih s sladkorno boleznijo. Pri njih se pojavi pogosteje in prej
Med zdravstvenimi tegobami, ki spremljajo zrela leta in starost, je tudi siva mrena ali katarakta. Gre za bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi sive mrene ob vid kar približno 20 milijonov ljudi. Vzrokov za nastanek sive mrene je več. V današnjem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. “Težave z vidom so pogost zaplet sladkorne bolezni,” pravi očesna kirurginja prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič z Očesne klinike v Ljubljani. Stalno zvišana in neurejena koncentracija sladkorja v krvi poškoduje očesno ozadje, zaradi diabetesa lahko odstopi očesna mrežnica, pojavita se tako siva kot zelena mrena. Zdravniki sivo mreno poimenujejo katarakta.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo nastane siva mrena pogosteje in prej. Podatki kažejo, da je pri mlajših od 65 let pogostejša kar za tri- do štirikrat, pri starejših od 65 let pa za dvakrat.
S sladkorno boleznijo se ne gre šaliti! Bolniki pogosteje doživijo srčni infarkt in možgansko kap, pogosteje imajo težave z vidom in očmi. Zaradi sladkorne bolezni lahko odstopi očesna mrežnica, pojavita se siva in zelena mrena. Še več, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je diabetes glavni povzročitelj slepote v delovni populaciji razvitega sveta.
Sivo mreno lahko očesni kirurgi učinkovito odpravijo z operacijo. Med operacijo odstranijo naravno lečo, ki je motna, in jo nadomestijo z umetno. V letu 2017 so naši kirurgi sivo mreno operirali pri 333 bolnicah in bolnikih s sladkorno boleznijo. Po besedah dr. Mojce Globočnik Petrovič se operacija sive mrene uvršča med najbolj uspešne in varne očesne posege.
Očesna kirurginja poudarja, da je namen operacije sive mrene izboljšanje vidne ostrine in izboljšanje preglednosti očesnega ozadja. Dobra preglednost očesnega ozadja je namreč pomembna za spremljanje in ustrezno ter pravočasno zdravljenje diabetične retinopatije in tudi drugih bolezenskih sprememb, ki jih lahko vidimo na očesnem ozadju. Diabetična retinopatija je bolezen očesne mrežnice.
V presejalnem programu za diabetično retinopatijo so na Očesni kliniki v sodelovanju z Interno kliniko – Kliničnim oddelkom za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni – presejali ter pregledali že skoraj 6000 bolnic in bolnikov s sladkorno boleznijo.
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov