Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S programom zgodnjega odkrivanja raka na dojki DORA so pregledali že več kot 190.000 žensk
Število obolelih za rakom na dojki se še vedno povečuje. Čeprav nova zdravila podaljšajo preživetje in izboljšajo kakovost življenja bolnic, pa strokovnjaki še vedno opozarjajo na velik pomen zgodnjega odkrivanja rakavih sprememb. Poudarjajo samopregledovanje dojk in mamografijo. Radiologinja mag. Kristijana Hertl z Onkološkega inštituta v Ljubljani pojasnjuje, da v Sloveniji v okviru preventivnega programa DORA na slikanje z mamografijo vabijo ženske med 50. in 69. letom starosti. Na povabilo se odzove približno 70 odstotkov žensk.
Program DORA je preventivni program zgodnjega odkrivanja raka na dojki z mamografijo. Radiologinja Kristijana Hertl pritrjuje, da je mamografija zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. S programom DORA so raka na dojki odkrili že pri več kot 2.100 ženskah; pri večini v takšnem stadiju, ko je zdravljenje lahko zelo uspešno.
Na pregled v programu DORA so ženske sprejete ob naročeni uri. Pregled je kratek, zanj ne potrebujejo napotnice. Vsako mamografijo pregledata kar dva radiologa.
DORA je program zgodnjega odkrivanja raka na dojki. Naj pa opozorimo še na preostala dva preventivna programa – na program ZORA ali ZORA in SVIT. Ženske med 20. in 64. letom imajo s programom ZORA pravico do pregleda, ki odkriva spremembe na materničnem vratu. Prav vsem – tako ženskam kot tudi moškim med 50. in 75. letom – pa priporočamo, naj se odzovejo na povabilo programa SVIT – to je program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki.
Rožnati oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku na dojki, ki je še vedno najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto zboli več kot 1.300 žensk in približno deset moških. To pomeni, da vsak dan nekje v Sloveniji več kot tri ženske izvejo za diagnozo: rak na dojki.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
S programom zgodnjega odkrivanja raka na dojki DORA so pregledali že več kot 190.000 žensk
Število obolelih za rakom na dojki se še vedno povečuje. Čeprav nova zdravila podaljšajo preživetje in izboljšajo kakovost življenja bolnic, pa strokovnjaki še vedno opozarjajo na velik pomen zgodnjega odkrivanja rakavih sprememb. Poudarjajo samopregledovanje dojk in mamografijo. Radiologinja mag. Kristijana Hertl z Onkološkega inštituta v Ljubljani pojasnjuje, da v Sloveniji v okviru preventivnega programa DORA na slikanje z mamografijo vabijo ženske med 50. in 69. letom starosti. Na povabilo se odzove približno 70 odstotkov žensk.
Program DORA je preventivni program zgodnjega odkrivanja raka na dojki z mamografijo. Radiologinja Kristijana Hertl pritrjuje, da je mamografija zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. S programom DORA so raka na dojki odkrili že pri več kot 2.100 ženskah; pri večini v takšnem stadiju, ko je zdravljenje lahko zelo uspešno.
Na pregled v programu DORA so ženske sprejete ob naročeni uri. Pregled je kratek, zanj ne potrebujejo napotnice. Vsako mamografijo pregledata kar dva radiologa.
DORA je program zgodnjega odkrivanja raka na dojki. Naj pa opozorimo še na preostala dva preventivna programa – na program ZORA ali ZORA in SVIT. Ženske med 20. in 64. letom imajo s programom ZORA pravico do pregleda, ki odkriva spremembe na materničnem vratu. Prav vsem – tako ženskam kot tudi moškim med 50. in 75. letom – pa priporočamo, naj se odzovejo na povabilo programa SVIT – to je program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki.
Rožnati oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku na dojki, ki je še vedno najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto zboli več kot 1.300 žensk in približno deset moških. To pomeni, da vsak dan nekje v Sloveniji več kot tri ženske izvejo za diagnozo: rak na dojki.
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
Neveljaven email naslov