Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Diagnoza: venska trombembolija. Po ocenah strokovnjakov doleti v Sloveniji letno približno 3.000 ljudi
Krvni strdki so vzrok za tri najhujše zaplete srca in ožilja: za srčni infarkt, možgansko kap in manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezujejo jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Po besedah specialistke internistke in kardiologinje dr. Tjaše Vižintin Cuderman z Internega oddelka ljubljanskega kliničnega centra lahko vensko trombembolijo z zdravili ustavimo in obvladamo.
Primer nekdanjega slovenskega vrhunskega športnika, ki je želel ostati anonimen: ker se je nekega dne leta 2015 slabo počutil, je sedel na kolo in se odpravil na rekreativno kolesarjenje. Že po nekaj kilometrih je zaznal težko dihanje in močno oteklo levo nogo. V UKC v Ljubljani so mu z ultrazvočno preiskavo ugotovili popolno zamašitev globoke vene. V bolnišnici je preživel dvajset dni. Potem pa je šel skozi precej trnovo pot rehabilitacije. Na prvih sprehodih je zmogel le kakih trideset metrov, več ni šlo, ker mu je srce močno razbijalo. Vendar ni odnehal. Čez štiri mesece je že prišel na Rožnik. Že takrat je spoznal, da je po koncu športne kariere svoje naredilo predvsem veliko sedenja pred računalnikom in na delovnem mestu.
Kaj pa danes, tri leta pozneje? Spomni se in vedno znova poudarja, da je zelo resno upošteval navodila in priporočila zdravnikov, saj je bilo njegovo zdravstveno stanje takrat zelo ogroženo. Danes je že upokojen. Globoka venska tromboza ostaja spomin in opomin. Sicer pa redno igra tenis in plava, pozimi smuča, ukvarja se z različnimi oblikami rekreacije. Če se že usede pred televizor, ima noge vedno dvignjene. Edina priporočila, ki jih ne pozabi, so priporočila zdravnikov. – Društvo za zdravje srca in ožilja
Bolečina v mečih ali stegnu in otekanje prizadete noge nas najprej opozorita na nevarnost strdkov v globokih venah na nogi. Pri Društvu za zdravje srca in ožilja opozarjajo, da je ena od pomembnih okoliščin, ki poveča tveganje za nastanek venske trombembolije, zdravljenje v bolnišnici. Ocenjujejo namreč, da kar med 45 in 60 odstotkov vseh venskih trombembolij nastane v povezavi z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji. Venska trombembolija pa še vedno ostaja tudi najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnicah.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Diagnoza: venska trombembolija. Po ocenah strokovnjakov doleti v Sloveniji letno približno 3.000 ljudi
Krvni strdki so vzrok za tri najhujše zaplete srca in ožilja: za srčni infarkt, možgansko kap in manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezujejo jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Po besedah specialistke internistke in kardiologinje dr. Tjaše Vižintin Cuderman z Internega oddelka ljubljanskega kliničnega centra lahko vensko trombembolijo z zdravili ustavimo in obvladamo.
Primer nekdanjega slovenskega vrhunskega športnika, ki je želel ostati anonimen: ker se je nekega dne leta 2015 slabo počutil, je sedel na kolo in se odpravil na rekreativno kolesarjenje. Že po nekaj kilometrih je zaznal težko dihanje in močno oteklo levo nogo. V UKC v Ljubljani so mu z ultrazvočno preiskavo ugotovili popolno zamašitev globoke vene. V bolnišnici je preživel dvajset dni. Potem pa je šel skozi precej trnovo pot rehabilitacije. Na prvih sprehodih je zmogel le kakih trideset metrov, več ni šlo, ker mu je srce močno razbijalo. Vendar ni odnehal. Čez štiri mesece je že prišel na Rožnik. Že takrat je spoznal, da je po koncu športne kariere svoje naredilo predvsem veliko sedenja pred računalnikom in na delovnem mestu.
Kaj pa danes, tri leta pozneje? Spomni se in vedno znova poudarja, da je zelo resno upošteval navodila in priporočila zdravnikov, saj je bilo njegovo zdravstveno stanje takrat zelo ogroženo. Danes je že upokojen. Globoka venska tromboza ostaja spomin in opomin. Sicer pa redno igra tenis in plava, pozimi smuča, ukvarja se z različnimi oblikami rekreacije. Če se že usede pred televizor, ima noge vedno dvignjene. Edina priporočila, ki jih ne pozabi, so priporočila zdravnikov. – Društvo za zdravje srca in ožilja
Bolečina v mečih ali stegnu in otekanje prizadete noge nas najprej opozorita na nevarnost strdkov v globokih venah na nogi. Pri Društvu za zdravje srca in ožilja opozarjajo, da je ena od pomembnih okoliščin, ki poveča tveganje za nastanek venske trombembolije, zdravljenje v bolnišnici. Ocenjujejo namreč, da kar med 45 in 60 odstotkov vseh venskih trombembolij nastane v povezavi z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji. Venska trombembolija pa še vedno ostaja tudi najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnicah.
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
Neveljaven email naslov