Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Voda, voda in še enkrat voda: v vročini pijte tudi, ko še niste žejni
Ob hudi vročini se veliko potimo in zato izgubljamo tekočino. Takrat smo žejni, imamo suha usta, pojavijo se glavobol, tudi vrtoglavica, nato pa slabost, šibkost in utrujenost.
Trije strokovnjaki – diplomirana dietetičarka Katja Simić, specialist internist prof. dr. Bojan Knap (UKC Ljubljana) in zdravnik z urgence doc. dr. Hugon Možina (UKC Ljubljana) – in vedno enak odgovor: voda, voda in še enkrat voda. Seveda je to odgovor na vprašanje, katera pijača je najprimernejša za vroče poletne dni. V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno, saj takrat vodo zelo izgubljamo z znojenjem. Koliko tekočine na dan je treba spiti, da ne nastane dehidracija? Kakšne so lahko posledice? Komu strokovnjaki priporočajo izotonične napitke in zakaj odsvetujejo alkohol, kofein in sladkor? V oddaji Ultrazvok.
Pijte tudi, ko še niste žejni, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, od okolja, gibanja, potenja, zdravstvenega stanja. Ob večji telesni dejavnosti so potrebe po tekočini veliko večje. Odrasel človek naj bi v vročini popil približno dva litra tekočine na dan, ob telesnem naporu pa še več.
Najprimernejše tekočine za žejo so manj sladki naravni sokovi, voda, nesladkani sadni ali zeliščni čaji. Nekateri radi sežejo tudi po izotoničnih napitkih, ki vsebujejo uravnoteženo koncentracijo elektrolitov: natrija, kalija, magnezija … Vročina najbolj prizadene otroke, mladostnike in starejše odrasle, nosečnice in doječe matere ter bolnice in bolnike s kroničnimi obolenji. Na zadosten vnos tekočin morajo biti pozorni še športniki pa tudi delavci, ki delajo na prostem.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Voda, voda in še enkrat voda: v vročini pijte tudi, ko še niste žejni
Ob hudi vročini se veliko potimo in zato izgubljamo tekočino. Takrat smo žejni, imamo suha usta, pojavijo se glavobol, tudi vrtoglavica, nato pa slabost, šibkost in utrujenost.
Trije strokovnjaki – diplomirana dietetičarka Katja Simić, specialist internist prof. dr. Bojan Knap (UKC Ljubljana) in zdravnik z urgence doc. dr. Hugon Možina (UKC Ljubljana) – in vedno enak odgovor: voda, voda in še enkrat voda. Seveda je to odgovor na vprašanje, katera pijača je najprimernejša za vroče poletne dni. V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno, saj takrat vodo zelo izgubljamo z znojenjem. Koliko tekočine na dan je treba spiti, da ne nastane dehidracija? Kakšne so lahko posledice? Komu strokovnjaki priporočajo izotonične napitke in zakaj odsvetujejo alkohol, kofein in sladkor? V oddaji Ultrazvok.
Pijte tudi, ko še niste žejni, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, od okolja, gibanja, potenja, zdravstvenega stanja. Ob večji telesni dejavnosti so potrebe po tekočini veliko večje. Odrasel človek naj bi v vročini popil približno dva litra tekočine na dan, ob telesnem naporu pa še več.
Najprimernejše tekočine za žejo so manj sladki naravni sokovi, voda, nesladkani sadni ali zeliščni čaji. Nekateri radi sežejo tudi po izotoničnih napitkih, ki vsebujejo uravnoteženo koncentracijo elektrolitov: natrija, kalija, magnezija … Vročina najbolj prizadene otroke, mladostnike in starejše odrasle, nosečnice in doječe matere ter bolnice in bolnike s kroničnimi obolenji. Na zadosten vnos tekočin morajo biti pozorni še športniki pa tudi delavci, ki delajo na prostem.
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov