S staranjem izgubimo 0,4 odstotka možganovine letno, pri multipli sklerozi je proces še pospešen

Nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru je s kolegi vpet v raziskave, ki pomenijo korak naprej k boljšemu zdravljenju multiple skleroze. Spremembe, ki jih bolezen povzroči na možganskem tkivu, spremljajo z magnetno resonanco. Za boljše obvladovanje bolezni sta namreč ključnega pomena prav njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje.

Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Vzrok za njen nastanek ni znan, pa tudi zdravila, ki bi multiplo sklerozo dokončno pozdravilo, še niso odkrili. Raziskovalci zato pospešeno iščejo postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali njen potek in izid zdravljenja. Zdaj že vemo, da bolezen zaznamujeta dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Oba lahko spremljamo z magnetno resonanco.

Značilni prvi znaki multiple skleroze so motnje občutenj, težave s hojo in ravnotežjem, mravljinci in motnje vida. Najpogostejša oblika obolenja je recidivno-remitentna oblika. Zanjo so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo. Doktor Magdič sodeluje s kolegi iz Maribora, Ljubljane, Prage in Milana. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnikov s to zahrbtno in nepredvidljivo boleznijo. Sodobni postopki – kot je slikanje z magnetno resonanco – omogočajo nova spoznanja, boljše spremljanje in bolj učinkovito zdravljenje obolenja.