Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki, otroci in mladostniki ter vegetarijanci in vegani
Kalcij za zdrave kosti, magnezij za urejeno prebavo. Kaj pa železo? Zakaj potrebujemo železo? Najbolj preprost odgovor je, da se izognemo slabokrvnosti. »Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo.
Poglejmo po svetu. Tam je slabokrvnih več kot 2 milijardi ljudi, opozarja dr. Preložnik Zupan. Železa lahko primanjkuje zaradi neustrezne prehrane ali zaradi bolezni. Le malo železa izgubimo po naravni poti. Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki in otroci ter mladostniki v času odraščanja. Železa lahko v telesu primanjkuje zaradi vnetja, krvavitve, lahko tudi zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori in rakavega obolenja. Vzrok so tudi slaba prehrana, stradanje in diete z majhnim vnosom železa. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa pa povzročajo tudi nekatera zdravila.
Največ železa je v piščančjih in govejih jetrcih. Vsrkavanje železa v prebavilih pospešujejo meso, morski sadeži in ribe. Tudi vitamin C. Z železom je bogata zelena listnata zelenjava, več ga je v semenih, žitih in oreščkih. Kljub temu širokemu izboru pa je slabokrvnost pogosta spremljevalka ljudi, ki so iz svoje prehrane izločili meso.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki, otroci in mladostniki ter vegetarijanci in vegani
Kalcij za zdrave kosti, magnezij za urejeno prebavo. Kaj pa železo? Zakaj potrebujemo železo? Najbolj preprost odgovor je, da se izognemo slabokrvnosti. »Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo.
Poglejmo po svetu. Tam je slabokrvnih več kot 2 milijardi ljudi, opozarja dr. Preložnik Zupan. Železa lahko primanjkuje zaradi neustrezne prehrane ali zaradi bolezni. Le malo železa izgubimo po naravni poti. Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki in otroci ter mladostniki v času odraščanja. Železa lahko v telesu primanjkuje zaradi vnetja, krvavitve, lahko tudi zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori in rakavega obolenja. Vzrok so tudi slaba prehrana, stradanje in diete z majhnim vnosom železa. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa pa povzročajo tudi nekatera zdravila.
Največ železa je v piščančjih in govejih jetrcih. Vsrkavanje železa v prebavilih pospešujejo meso, morski sadeži in ribe. Tudi vitamin C. Z železom je bogata zelena listnata zelenjava, več ga je v semenih, žitih in oreščkih. Kljub temu širokemu izboru pa je slabokrvnost pogosta spremljevalka ljudi, ki so iz svoje prehrane izločili meso.
Nedavni članek skupine britanskih znanstvenikov v ugledni medicinski reviji The BMJ (prej The British medical journal) je v strokovnih krogih in tudi v širši javnosti dvignil veliko prahu. V prispevku namreč avtorji opozarjajo, da je nasvet, naj predpisane antibiotike pojemo do konca, napačen in ni v zadostni meri podkrepljen z dokazi. Ugotovili so tudi, da je krajši čas zdravljenja z antibiotiki lahko enako učinkovit. Po njihovem je omejevanje nepotrebne uporabe antibiotikov ključno za zmanjšanje bakterijske odpornosti. O odmevnem članku in vprašanjih, ki jih odpira, smo se za oddajo Ultrazvok pogovarjali z infektologinjo prof. dr. Bojano Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in s klinično mikrobiologinjo prof. dr. Katjo Seme z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: samantha celera/ Flickr, cc
Nezmožnost normalnega gibanja spodnjega dela noge, gležnja in stopala ter otekanje in bolečina so prepoznavni znaki poškodovane Ahilove tetive. Dobro jih poznajo tako profesionalni športniki kot rekreativci. Terapija je odvisna od stopnje poškodbe; velikokrat pomagata že mirovanje in počitek. Prof. dr. Andrej Čretnik, specialist kirurg in travmatolog z Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, svetuje aktiven počitek. Podrobneje ga bo predstavil v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Charli Lopez/ Flickr, cc
Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko dnevno spremljamo stanje zalog krvi v Sloveniji. Trenutno se kritični količini najhitreje približujejo zaloge krvne skupine A pozitivna in 0 (nič) negativna. Krvodajalke in krvodajalce s tema dvema krvnima skupinama zato še posebej vabijo na odvzemna mesta. Kri je dragocena tekočina. Brez nje ni kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine. Za oddajo Ultrazvok se je Iztok Konc pogovarjal z zdravnikom Primožem Poženelom z Zavoda za transfuzijsko medicino. Specialist opozarja, da umetna kri ne more nadomestiti krvi krvodajalk in krvodajalcev. Prisluhnite. Foto: Lotte Klaver/ Flickr, cc
Pogovor o spolnosti naj bo odkrit, korekten in spoštljiv, poudarja zdravnica Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Obdobje čebelic in štorkelj je mimo,« dodaja z nasmehom. V oddaji Ultrazvok sta zato z Iztokom Koncem odprto spregovorila o spolnosti po šestdesetem letu, o kondomih in testiranju, o spolno prenosljivih okužbah in tudi o tem, kako naj se o spolnosti pogovorimo z mladimi. Prisluhnite. Foto: Maria Morri/ Flickr, cc
»Veliki večini bolnikov z luskavico se stanje kože poleti prehodno izboljša,« pravi dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Vendar pa jim zdravnik svetuje previdnost pri izpostavljanju sončnim žarkom, saj so raziskave pokazale na večjo ogroženost za kožnega raka. Več o luskavici v tokratni oddaji Ultrazvok. Dr. Lunder bo Iztoku Koncu med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kako učinkovito je zdravljenje luskavice z biološkimi zdravili. Vabljeni k poslušanju. Foto: Blondinrikard Fröberg/ Flickr, cc
V Sloveniji je letos za mišjo mrzlico zbolelo že več kot 50 ljudi. Največ bolnikov je iz mariborske, novomeške in ljubljanske zdravstvene regije. Bolezen povzročajo virusi, ki jih prenašajo gozdne voluharice, miši in drugi mali glodavci. Okužba lahko poteka blago, celo povsem brez težav, ali pa se izrazi s hudo okvaro ledvic in krvavitvami, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. Več o mišji mrzlici, s poudarkom na varovalnih ukrepih, pa v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorica Avšič Županc je pred desetletji odkrila enega od povzročiteljev mišje mrzlice in ga poimenovala virus Dobráva. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Jeffrey montes/ Flickr, cc
Kalcij in magnezij, železo, cink pa kalij in natrij. Biotehnologinja in triatlonka asist. dr. Urška Bukovnik bo v oddaji Ultrazvok potrdila, da so ti minerali še posebej pomembni za telo vsakega profesionalnega športnika in rekreativca. In zakaj? Kadar se namreč več gibamo in če je zraven še enolična prehrana, hitro pride do pomanjkanja nekaterih ključnih hranilnih snovi. Kakšna naj bo torej športna prehrana? V oddaji Ultrazvok dr. Urška Bukovnik in Iztok Konc. Foto: Ian Britton/ Flickr, cc
»Zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, ampak predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje njeno prezgodnje staranje in povečano možnost za nastanek rakavih obolenj.« S tem opozorilom so pri Inštitutu za kozmetiko pokazali na škodljive posledice sončenja in prekomernega izpostavljanja ultravijoličnim žarkom. O poškodbah kože, ustrezni zaščiti in negi bo v oddaji Ultrazvok svetovala magistrica kozmetike in predavateljica na Visoki šoli za storitve Petra Keršmánc. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Emma Cragg/ Flickr, cc
Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita. Več v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja mag. Evo Grilc. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Magnus Franklin/ Flickr, cc
V Kliničnem centru Ljubljana so preizkusili novo metodo, ki obeta velik napredek pri zdravljenju rakavih obolenj. V študijo so vključili deset bolnikov s težko ozdravljivim rakom na jetrih. Po posegu, med katerim so se raka lotili s kemoterapijo in električnimi impulzi, je slikanje razkrilo, da je velika večina tumorjev preprosto odmrla. Podrobneje o študiji in novi terapevtski tehniki, strokovnjaki so jo poimenovali elektrokemoterapija, pa kirurg doc. dr. Blaž Trotovšek iz UKC Ljubljana in raziskovalec prof. dr. Gregor Serša z Onkološkega inštituta. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Ed Uthman/ Flickr, cc
Za cerebralno paralizo je dolgo veljalo prepričanje, da zaznamuje predvsem otroštvo, manj pa odraslo dobo. Zdaj pa številke kažejo, da je odraslih s cerebralno paralizo kar trikrat več kot otrok. V vsakdanjem življenju se srečujejo s številnimi težavami, saj zanje ni poskrbljeno v zadostni meri. Kako izboljšati oskrbo odraslih s cerebralno paralizo – z namenom izboljšanja njihovega zdravstvenega stanja, bolj samostojnega življenja in večje vključenosti v družbo – bodo v oddaji Ultrazvok razmišljali Danijela Bratec (Zveza Sonček), prim. Hermina Damjan (URI Soča) in Domen Novljan, ki bo govoril tudi o svoji izkušnji. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Bruno Sanchez-Andrade Nuno/ Flickr, cc
V zadnji aprilski oddaji Ultrazvok smo ketogeno dieto predstavili kot način prehranjevanja, ki obljublja zmanjšan vnos ogljikovih hidratov in izgubo odvečnih kilogramov. V prvi junijski oddaji pa dodajamo še en pomemben vidik. Ketogena dieta je že skoraj dve desetletji uveljavljen način zdravljenja trdovratnih epilepsij. Ne gre za alternativno, pač pa za dopolnilno metodo zdravljenja. Podrobneje pa Tadeja Križnar Jamnikar, soavtorica priročnika o ketogeni dieti, ki je namenjen staršem otrok s trdovratno epilepsijo. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: cobalt123/ Flickr, cc
Prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani pravi, da revmatično polimialgijo dobro opišeta dve besedi: bolečina in okorelost. Bolijo predvsem mišice ramenskega in medeničnega obroča, kolka ter stegna. Bolečina je huda, vendar z zdravili še obvladljiva. Po besedah dr. Tomšiča številni vidiki revmatoidne polimialgije še vedno niso ustrezno pojasnjeni. Zakaj bolezen izbruhne? Kako pogosta je? Zakaj šele po petdesetem letu starosti? Zakaj je njen potek tako hiter? Ta vprašanja še terjajo odgovore. Kar pa je o revmatični polimialgiji že znano, pa v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: gfpeck/ Flickr, cc
Podatek, da kar 33 odstotkov ljudi svojega zobozdravnika obišče le enkrat na tri leta ali celo manj pogosto, je dovolj zgovoren, da v tokratni oddaji Ultrazvok opozorimo na projekt »Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje«. Več kot 500 slovenskih zobozdravnikov že od začetka maja vabi k pregledu v svoje ambulante. Njihov cilj je odkriti zgodnje rakave spremembe v ustni votlini in ljudi ozavestiti o tej hudi bolezni. Podrobneje pa avtorica in vodja projekta prim. dr. Diana Terlević Dabić, zobozdravnica Ivana Perkič iz Zdravstvenega doma v Murski Soboti in zobozdravnik Jure Poglajen iz Brežic. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Joe loong/ Flicke, cc
Spletni zdravstveni portali in forumi so koristen vir informacij o znakih in simptomih bolezni, diagnostičnih postopkih ter zdravljenju. Vendar pa lahko internet tudi na tem področju pokaže svojo temno plat. »Bolniki lahko naletijo na informacije, ki so popolnoma napačne, ali pa jih splet usmeri k metodam zdravljenja, ki so nevarne in lahko celo ogrozijo njihovo zdravje.« Dr. Maureen Seguin preučuje prednosti in slabosti pridobivanja zdravstvenih informacij na spletu. Zanima jo tudi, kako je internet posegel v odnos med pacientom in zdravnikom. Podrobneje v oddaji Ultrazvok – sociologinja dr. Maureen Seguin (University college London) in magistra družboslovne informatike Sara Atanasova (Fakulteta za družbene vede Ljubljana). Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: Chandrika Nair/ Flickr, cc
Pogovor z doc. dr. Sabino Škrgat Kristan je obetal dobro novico. In res! Na Kliniki Golnik, kjer težko astmo že več let uspešno obvladujejo z enim biološkim zdravilom, so namreč pred tedni v ta namen uvedli še drugo. Čeprav se zdravilo izkaže šele po daljšem obdobju, so besede specialistke internistke in pulmologinje v oddaji Ultrazvok zelo optimistične. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc
Ogljikovi hidrati so postali prehranski sovražnik številka ena. Strokovnjaki škodljive učinke sladkorja primerjajo s škodo, ki jo povzročajo prepovedane droge. Nekateri rešitev iščejo v ketonski in paleo dieti. Obe obljubljata zmanjšan vnos ogljikovih hidratov in tudi izgubo odvečnih kilogramov. Podrobneje o sladkorjih, ketonski in paleo dieti v oddaji Ultrazvok z biotehnologinjo dr. Urško Bukovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: zsoolt/ Flickr, cc
Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra za nadzor bolezni lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let. Podrobneje o ošpicah, tudi o stanju v Sloveniji, pa epidemiologinja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald
Neprimerna obutev najbolj vpliva na razvoj težave, ki bo v središču tokratnega Ultrazvoka. Valgusna deformacija palca na nogi je boleča izboklina, ki otežuje normalno hojo. Nožni palec se pomakne proti malim prstom, sklep se zadebeli in oteče. Moteče so lahko že začetne spremembe, sčasoma pa se stanje še poslabša. Več pa ortoped Andrej Prlja iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lamiot/ Wikimediacommons, cc
Ali spet kihate in smrkate? Vas mučita utrujenost in glavobol? So vaše oči rdeče, solzne, vas srbijo? Ali imate zamašen nos? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, lahko sodite med ljudi, ki imajo seneni nahod. Sliši se kot oglasno sporočilo, vendar je vabilo k poslušanju oddaje Ultrazvok. Tema bo seneni nahod, strokovnjak pa doc. dr. Renato Eržen s Klinike Golnik. O alergenih pelodih, kožnih testih in pršilih za nos se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: William Brawley/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov