Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki, otroci in mladostniki ter vegetarijanci in vegani
Kalcij za zdrave kosti, magnezij za urejeno prebavo. Kaj pa železo? Zakaj potrebujemo železo? Najbolj preprost odgovor je, da se izognemo slabokrvnosti. »Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo.
Poglejmo po svetu. Tam je slabokrvnih več kot 2 milijardi ljudi, opozarja dr. Preložnik Zupan. Železa lahko primanjkuje zaradi neustrezne prehrane ali zaradi bolezni. Le malo železa izgubimo po naravni poti. Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki in otroci ter mladostniki v času odraščanja. Železa lahko v telesu primanjkuje zaradi vnetja, krvavitve, lahko tudi zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori in rakavega obolenja. Vzrok so tudi slaba prehrana, stradanje in diete z majhnim vnosom železa. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa pa povzročajo tudi nekatera zdravila.
Največ železa je v piščančjih in govejih jetrcih. Vsrkavanje železa v prebavilih pospešujejo meso, morski sadeži in ribe. Tudi vitamin C. Z železom je bogata zelena listnata zelenjava, več ga je v semenih, žitih in oreščkih. Kljub temu širokemu izboru pa je slabokrvnost pogosta spremljevalka ljudi, ki so iz svoje prehrane izločili meso.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki, otroci in mladostniki ter vegetarijanci in vegani
Kalcij za zdrave kosti, magnezij za urejeno prebavo. Kaj pa železo? Zakaj potrebujemo železo? Najbolj preprost odgovor je, da se izognemo slabokrvnosti. »Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo.
Poglejmo po svetu. Tam je slabokrvnih več kot 2 milijardi ljudi, opozarja dr. Preložnik Zupan. Železa lahko primanjkuje zaradi neustrezne prehrane ali zaradi bolezni. Le malo železa izgubimo po naravni poti. Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki in otroci ter mladostniki v času odraščanja. Železa lahko v telesu primanjkuje zaradi vnetja, krvavitve, lahko tudi zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori in rakavega obolenja. Vzrok so tudi slaba prehrana, stradanje in diete z majhnim vnosom železa. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa pa povzročajo tudi nekatera zdravila.
Največ železa je v piščančjih in govejih jetrcih. Vsrkavanje železa v prebavilih pospešujejo meso, morski sadeži in ribe. Tudi vitamin C. Z železom je bogata zelena listnata zelenjava, več ga je v semenih, žitih in oreščkih. Kljub temu širokemu izboru pa je slabokrvnost pogosta spremljevalka ljudi, ki so iz svoje prehrane izločili meso.
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov