Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Nevrolog Zvezdan Pirtošek pravi, da sam ne dvomi v subjektivne izkušnje otrok s skotopičnim sindromom. Poudarja pa, da dolgo časa ni bilo pregledne študije, ki bi ponudila vpogled v izsledke različnih raziskav o skotopičnem sindromu. Zato pozdravlja študijo brazilske skupine, v kateri je sodeloval gost tokratnega Ultrazvoka analitik Erik Montagna, in je ponudila vpogled v relevantne znanstvene članke, ki so o skotopičnem sindromu – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – izšli do leta 2018. Dr. Montagna je jasen: »Ne napadamo ljudi, ne napadamo institucij, ne napadamo sindroma, ne napadamo pacientov; s študijo smo samo pokazali, da ni jasnih dokazov, da ni močnih dokazov. Na razpolago smo imeli malo relevantnih objav o skotopičnem sindromu; dva najmočnejša članka pa sta pokazala, da barvna stekla oziroma očala ne delujejo.«
Eden od opisov skotopičnega sindroma – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – pravi, da gre za motnjo vizualnega procesiranja informacij. Za sindrom so značilne zlasti bralne in učne težave – otroci na primer poročajo o popačenju besedila pri branju. V pomoč so lahko barvne folije, filtri in barvna stekla.
Ko beseda teče o skotopičnem sindromu je nemogoče spregledati »Skupnega stališča stroke« iz oktobra leta 2022, ki so ga podpisale predsednice štirih razširjenih strokovnih kolegijev in dekan Pedagoške fakultete. Končno mnenje začenjajo takole:… menimo, da je vsakršno navajanje, oglaševanje ali predstavljanje t. i. sindroma Irlen kot medicinske diagnoze in z njim povezano dobičkonosno »zdravljenje« z barvnimi filtri, ki naj bi olajšalo težave, zavajajoče in lahko celo nevarno. In še zaključek: ... oftalmologi, pediatri, nevrologi, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter klinični psihologi t. i. sindroma Irlen s svetovanimi metodami »zdravljenja« ne pripoznamo kot znanstveno utemeljenega in široko preverljivega po uveljavljenih znanstvenih standardih.
O skotopičnem sindromu s prof. dr. Erikom Montagno in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom v Ultrazvoku. Z obema strokovnjakoma je govoril Iztok Konc.
Skupno stališče stroke TUKAJ
Pregledna brazilska študija TUKAJ
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Nevrolog Zvezdan Pirtošek pravi, da sam ne dvomi v subjektivne izkušnje otrok s skotopičnim sindromom. Poudarja pa, da dolgo časa ni bilo pregledne študije, ki bi ponudila vpogled v izsledke različnih raziskav o skotopičnem sindromu. Zato pozdravlja študijo brazilske skupine, v kateri je sodeloval gost tokratnega Ultrazvoka analitik Erik Montagna, in je ponudila vpogled v relevantne znanstvene članke, ki so o skotopičnem sindromu – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – izšli do leta 2018. Dr. Montagna je jasen: »Ne napadamo ljudi, ne napadamo institucij, ne napadamo sindroma, ne napadamo pacientov; s študijo smo samo pokazali, da ni jasnih dokazov, da ni močnih dokazov. Na razpolago smo imeli malo relevantnih objav o skotopičnem sindromu; dva najmočnejša članka pa sta pokazala, da barvna stekla oziroma očala ne delujejo.«
Eden od opisov skotopičnega sindroma – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – pravi, da gre za motnjo vizualnega procesiranja informacij. Za sindrom so značilne zlasti bralne in učne težave – otroci na primer poročajo o popačenju besedila pri branju. V pomoč so lahko barvne folije, filtri in barvna stekla.
Ko beseda teče o skotopičnem sindromu je nemogoče spregledati »Skupnega stališča stroke« iz oktobra leta 2022, ki so ga podpisale predsednice štirih razširjenih strokovnih kolegijev in dekan Pedagoške fakultete. Končno mnenje začenjajo takole:… menimo, da je vsakršno navajanje, oglaševanje ali predstavljanje t. i. sindroma Irlen kot medicinske diagnoze in z njim povezano dobičkonosno »zdravljenje« z barvnimi filtri, ki naj bi olajšalo težave, zavajajoče in lahko celo nevarno. In še zaključek: ... oftalmologi, pediatri, nevrologi, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter klinični psihologi t. i. sindroma Irlen s svetovanimi metodami »zdravljenja« ne pripoznamo kot znanstveno utemeljenega in široko preverljivega po uveljavljenih znanstvenih standardih.
O skotopičnem sindromu s prof. dr. Erikom Montagno in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom v Ultrazvoku. Z obema strokovnjakoma je govoril Iztok Konc.
Skupno stališče stroke TUKAJ
Pregledna brazilska študija TUKAJ
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov