Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa.
A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!
86 epizod
Umetnost možnega – podkast o politiki je nekoliko drugačen pogled na notranje politično dogajanje v Sloveniji. Tanja Starič (TV Slovenija) in Aleš Kocjan (Radio Slovenija), oba dolgoletna notranje politična novinarja, v vsaki epizodi gostita novinarja, ki spremlja slovensko strankarsko dogajanje od blizu. Vabita tudi tiste, ki v ozadju snujejo politične strategije in tiste, ki politike poznajo, jih spremljajo in se z njimi pogovarjajo brez kamer in mikrofonov. Teme podkasta piše politika sama – s spletkami, prestopi, preštevanji, prelomnimi sestanki in kongresi, zavezništvi in spori. Vsakih 14 dni vse to analiziramo, komentiramo, pojasnjujemo in se, seveda, ob tem včasih tudi zgražamo in še večkrat smejimo.
V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa.
A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!
Politični prostor je pol leta pred volitvami zamrznjen. Glasovanje o interpelaciji ministru Marjanu Dikaučiču, ki je dobil daleč najnižjo podporo poslancev koalicije, je znova potrdilo, da je vlada sicer formalno manjšinska, a ima hkrati dovolj trdno podporo »pridruženih« poslancev, da bo zagotovo končala redni mandat. Pozicije so torej jasne – na eni strani vlada SDS s pridruženimi članicami, na drugi opozicijski KUL. Bo to edina politična izbira na prihodnjih volitvah? Ali je treba resno računati tudi na številne stranke, ki napovedujejo spopad za politično sredino? Kakšna bo strategija strank KUL-a, bodo stopnjevale politični boj v parlamentu, ki ga ne morejo dobiti in kako trdna so njihova notranja razmerja? In še: kako realna so ugibanja, da bi lahko "peti človek", denimo Robert Golob, okrepil vrste KUL-a in posegel še v prostor neodločene sredine volilnega telesa? O političnih alternativah in tistih, ki to niso, sva se v tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z odgovornim urednikom tednika Mladina Grego Repovžem.
Epidemija je v polnem zamahu, zdravstveni sistem na kolenih, v politični »vzporedni resničnosti« pa poteka temeljita kadrovska prenova. Najbolj na očeh javnosti so seveda menjave v energetiki. To med drugim razkriva menjave generacij v jedru SDS, zadrege Nove Slovenije, pa tudi pomanjkanje idej na drugi strani političnega spektra. Vse to, pa tudi sporočilo afere »glupi davki«, natančno in brezkompromisno analizira gost pete epizode druge sezone podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek. Dolgoletni novinar in urednik v Slovenski tiskovni agenciji je zdaj novinar časnika Finance. Politika skozi oči politologa, ki je obenem tudi izvrsten poznavalec gospodarskih gibanj in procesov. Obvezno poslušanje za vse, ki jih zanimajo realna ozadja delovanja slovenske politike skozi desetletja!
Podkast o politiki Umetnost možnega se v četrti epizodi druge sezone vrača k svojim koreninam. Gosta sta namreč novinarja, ki politično dogajanje spremljata čisto od blizu. Nekdanja sodelavca, zdaj tekmeca v medijskem prostoru (in seveda dobra kolega), televizijska novinarja Metka Majer (Pop TV) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija). Oba sta spremljala dramatično dogajanje v parlamentu, ko je pred dnevi propadel poskus opozicije, da bi z obstrukcijo dokazala, da vladna koalicija nima več večine. Oba od blizu spremljata agonijo propadanja stranke Desus. Dobro sta obveščena o načrtih za ustanavljanje novih strank. In oba zelo dobro vesta, kaj pomeni poročanje o političnem dogajanju v državi v času, ko je osrednji vladni kanal obveščanja javnosti – twitter.
Protesti na ulicah Ljubljane se nadaljujejo, slovenska politika pa je, kljub zdaj že skoraj vsakodnevnim aferam, še vedno v zamrznjenem stanju. Minuli teden je zaznamoval nov tviteraški spopad predsednika vlade - tokrat evropskih razsežnosti z drugimi voditelji EU. V podkastu o politiki Umetnost možnega to pot spet gostimo novinarske kolege, ki dogajanje spremljajo iz prve vrste. Dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok iz Bruslja pravi, da v evropski politiki niso problem različna politična stališča, tudi skrajna. Zadrego in šok povzroča grobost tviter zapisov iz slovenskih logov. Novinar spletnega portala N1 Miha Orešnik, prvi poročevalski obraz s sredinih protestov, pa slikovito opiše dogajanje na ljubljanskih ulicah, ko jih preplavijo oblaki solzilca. Veseli smo tudi, ker imamo spet nov avizo našega poslušalca.
Protesti postajajo del našega vsakdana, vsak teden policija uporabi vodni top, zrak v središču Ljubljane je vse pogosteje poln solzilca. Kaj se dogaja? In kaj ta »upor ljudstva«, pisane množice, ki nima prepoznavne politične agende, pomeni za politiko, vladajočo in opozicijsko? Kdo bi lahko na ta vprašanja bolje odgovoril kot sociolog iz katedre za analitsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede? Gost druge epizode druge sezone podkasta o politiki Umetnost možnega je Samo Uhan, ki pravi, da so časi za sociologe res skrajno zanimivi in izzivalni. Veseli so torej možnosti, da raziskujejo družbene fenomene, kakršnih pri nas še bilo. Žal pa niso veseli izsledkov svojih raziskav. Razmere so kaotične, v veliki meri neobvladljive. Ocenjuje, da se je zelo kmalu po prevzemu oblasti sedanje vladne koalicije zgodila erozija zaupanja v delovanje institucij. Kar ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi zgodila še erozija zaupanja v stroko, ki ni uspela uveljaviti lastne strokovne avtonomije in se je pustila instrumentalizirat. Z prvim obrazom sredinih protestov Zoranom Stevanovičem se je čez noč pojavil nov populizem, kakršnega do zdaj še nismo poznali, saj je brez jasnega sistema vrednot in jasno definiranih ciljev. Kljub vsemu Uhan ni preveč črnogled, priznava pa, da bo za umiritev razmer potreben čas.
Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. To je prva epizoda v novi sezoni. V uvodu v "vročo politično jesen" in v super volilno leto gostimo zgodovinarja, prevajalca, urednika revije Razpotja in kolumnista časopisa Delo Luko Lisjaka Gabrijelčiča. Vlada ima rekordno nizko podporo, trhlo večino v parlamentu, proteste na ulicah, hkrati pa Počivalšek napoveduje "podaljške" mandata. Kako je to mogoče? In kaj nam pripoveduje pisana množica, ki se je zbrala na "proticepilskih" protestih, ki so se sprevrgli v nasilje? Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja na politični potencial te množice, ki nima nobene realne politične moči, ni artikulirana in nima vodje. Vendar se do volitev to še lahko spremeni. Dejstvo, da vlada, kljub vsem težavam, ostaja, pripisuje nemoči opozicije. Luka Lisjak Gabrijelčič tudi pove, kdo je "zombi" slovenske politike in komu za uspeh na volitvah manjka to, da preprosto ni politik. Govorimo tudi o fenomenu stranke Desus, pa tudi o iskanju slovenskega Draghija. In imamo nov avizo, tokrat in posebej za naš podkast ga je pripravil Davorin Pavlica, naš zvesti poslušalec.
Imamo novega ministra za pravosodje, ki je širši, politični in strokovni javnosti popolnoma neznano ime. A ministrska ekipa je spet popolna in vlada vstopa v zadnje leto svojega mandata. To je bila iztočnica za Janeza Markeša, novinarja, urednika, analitika, kolumnista Sobotne priloge, najinega gosta iz prve vrste v jubilejni 20. epizodi, zadnji v tej sezoni. Govorili smo o vsem: o političnih konceptih, o tranzicijski dediščini iz devetdesetih, iz katere izhaja današnji fenomen politika Janeza Janše, o večplastni vsebini referenduma o zakonu o vodah, ki je prikladno premaknjen v poletni čas. Janez Markeš je človek knjige, fotografij Mateja Tonina na družbenih omrežjih si ni ogledal, ker omrežij sploh ne uporablja. Pač pa v nekaj minutah s citati in zgodovinskimi paralelami postavi piko in klicaj na aktualno politično dogajanje. Aleš se je na zadnjo epizodo sezone še posebej pripravil – preštel je minute in sekunde, goste in teme. Veliko vsega je bilo in še več bo, kajti jesen bo uvod v super volilno leto 2022. Lepo poletje in slišimo se znova septembra, v pregovorno vroči politični jeseni!
Izhodišče za debato v 19. epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega je bila tokrat zdaj že znamenita izjava predsednika države, da "ni politične krize, je pa povečana politična negotovost". Časopisni novinarki, ki politično in družbeno dogajanje spremljata iz prve vrste, Urška Mlinarič (Večer) in Barbara Eržen (Delo) ob novemu Pahorjevem evfemizmu menita, da smo se predsednikovih stališč brez ostrine že navadili in da do konca njegovega mandata ne gre pričakovati spremembe njegovega sloga. Dejstvo pa je, da je po novem prav vsako glasovanje v parlamentu nepredvidljivo. Ob špekulacijah, da bo negotovost presekal predsednik vlade z glasovanjem o zaupnici, kolegici opozorita, da je Janša zaupnico vložil le enkrat, leta 2008, ko je bil izid glasovanja predvidljiv. Ni pa šel po zaupnico v svojem drugem mandatu, ko so bila koalicijska razmerja manj predvidljiva in stabilna. V novi epizodi govorimo tudi o tem, zakaj gospodarstvo podpira vlado, vodstva sindikatov pa so se pridružila protestom, o tem, zakaj je kandidat za pravosodnega ministra Marko Starman in ne, denimo, Miro Cerar, pa tudi o tem, ali je Levica res ekstremistična in protiustavna stranka. In, ja, vsi se strinjamo, da je STA hrbtenica slovenske medijske krajine.
Tudi v 18. epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega se nismo mogli izogniti dogajanju v slovenski medijski krajini. Razlog je preprost: najina gostja je Katja Šeruga, odgovorna urednica novega medijskega projekta, spletnega portala N1, ki je tik pred začetkom izhajanja. N1 je velik mednarodni projekt in nova ponudba, čeprav bo tekmovala z že uveljavljenimi mediji, je zagotovo dobra novica. Katja sicer zagotovo sodi med novinarje, ki so spremljali slovensko politiko (in jo še vedno) iz prve vrste. Predvsem gledalci obeh največjih televizij zagotovo še niso pozabili njenih prodornih poročil iz parlamentarne in vladne palače. Zdaj se je parlament sicer znašel v položaju brez primere v politični zgodovini. A Katja se strinja, da to še ne pomeni, da so predčasne volitve pred vrati. Premier je tisti, ki jih lahko sproži in očitno tega ne namerava storiti. Zakaj, če pa je SDS vedno pripravljena na volitve? Očitno (tudi) zato, ker potrebujejo čas njegovi novi potencialni partnerji, ki bodo nastali na pogorišču SMC in Desusa, s katerim bi lahko sestavljal prihodnjo vlado. V novi epizodi tudi o tem, zakaj ni še nobenega resnega kandidata za novega predsednika države, pa tudi o tem, zakaj se Borut Pahor bolje počuti na zunanjepolitičnem parketu kot na domačem.
Pred praznovanjem 30-letnice ustanovitve države novinarji kličemo na pomoč javnost. Kampanja #zaobSTAnek je brez primerjave v zgodovini – s prostovoljnimi prispevki bi morda lahko začasno rešili nacionalno tiskovno agencijo STA, ki je le še korak do finančnega zloma. Kako se je to lahko zgodilo? Bomo zbirali zamaške, da bo preživela agencija, ki pomeni hrbtenico slovenske medijske krajine? Tudi o tem sva se v 17.epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z Igorjem Kršinarjem, ki spremlja slovensko notranjo politiko in piše o njej v tedniku Reporter in Juretom Trampušem, ki dogajanja v družbi analizira v tedniku Mladina. Razmere v slovenski notranji politiki so še vedno zapletene – opozicija napoveduje bojkot dela parlamenta, vlada ne zapira nobene fronte, ampak odpira nove, 27.aprila se je na ulicah glavnega mesta zbralo 10 000 ljudi. Kaj se medtem dogaja v političnih poslanskih mehurčkih, kjer obe strani s spremenljivo srečo še vedno iščeta 46 glas, ki bi lahko spremenil parlamentarni status quo? Kakšne koalicije se napovedujejo pred volitvami? Zanimivo debato končujemo z novim avizom. Odličen je.
Res je Umetnost možnega podkast o politiki. Ampak v 16.epizodi smo si vzeli nekaj minut tudi zase. Ne po naključju. Gosta sta izkušena novinarja in urednika, dobra poznavalca notranje politike in nevarnih razmerij med oblastjo in mediji. Mojca Zorko je urednica notranje politike na Slovenski tiskovni agenciji, ki se je zadnje mesece v središču političnega dogajanja v državi. Rok Kajzer je urednik Večerove Sobotne priloge in ve vse tudi o vsebini in konceptu legendarne Večerove satirične priloge Toti list. Mojca pove, kako se trudijo delati v skladu z vsemi poklicnimi načeli novinarji, ki ne vedo, če bodo čez dva meseca še dobili plače. Rok pa razloži, zakaj je Toti list nehote postal »uradni list« vlade, ki mu tem za satirično obdelavo nikoli ne zmanjka. V podkastu govorimo tudi o nivoju komuniciranja na družbenih omrežjih in v vrhovih politike. Sicer pa gosta v 16. epizodi natančno analizirata aktualne razmere - od nepisanih parlamentarnih pravilih, ki ne veljajo več, do možnosti (ne)enotne opozicije na prihodnjih volitvah. Pa tudi o tem, zakaj ima Slovenija toliko težav na mednarodnem parketu in seveda - zakaj je evropska nogometna drama tudi velika zgodba slovenske notranje politike.
Slovenski parlament se je znašel v pat položaju: večina nimata niti vlada niti opozicija. Po odhodu treh poslancev SMC – ja ima vlada uradno le še 38 poslanskih glasov, opozicija pa 43. V vmesnem prostoru plavajo »prosti radikali« - poslanci, ki pretežno podpirajo vlado in ki se jim ne mudi na predčasne volitve. Teh zato verjetno še ne bo kmalu in stranke imajo še nekaj časa za pripravo strategij. O tem, iz kakšnih izhodišč bodo štartale, sva se Tanja in Aleš v 15. epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z direktorico Mediane Janjo Božič Marolt. Pravi, da jo kličejo levi in desni – prvi ne morejo verjeti, da je SDS še vedno prepričljivo na prvem mestu med strankami, drugi pa, da levi sredini podpora nezadržno raste. Oboje je točno. Meritve javnega mnenja kažejo res zanimive premike: tudi to, da je še vedno prostor za novi »novi obraz«, hkrati pa so zdaj v prednosti stranke s trdno notranjo strukturo. A ankete zaznavajo o tudi skrb vzbujajoče spremembe slovenske družbe po enem letu epidemije.
Tokratno ekspresno, že štirinajsto epizodo podkasta Umetnost možnega smo posneli med interpelacijo zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija. Medtem ko se vzporedno z razpravo o delu Simonitija krhajo odnosi v koalicijski SMC in se s tem posledično izrisujejo spremenjena razmerja v političnem prostoru, smo se pogovarjali z novinarskima kolegoma, ki spremljata politično dogajanje povsem od blizu – Gregorja Drnovška s TV Slovenija in Žano Vertačnik z Večera. Oba pravita, da je tokratna interpelacija odlična popotnica za razumevanje aktualnega političnega trenutka in razmer v političnih vrstah, zlasti pa prihaja vse bolj na dan nezadovoljstvo posameznih (za zdaj še) koalicijskih poslancev. Poteze, ki jih utegnejo vsak hip povleči trije nezadovoljni poslanci SMC, še ne bodo ogrozili obstoja manjšinske vlade. Brez dvoma pa napovedujejo zanimivo dogajanje tudi v opoziciji, kjer »zamudnikov« po neuspešni konstruktivni nezaupnici morda ne bodo sprejemali odprtih rok. Bo nastala nova samostojna poslanska skupina? Vendarle bo ob takšnem razvoju dogodkov manjšinska vlada ohranila zadostno podporo v parlamentu, a le pri glasovanjih, ki ne zahtevajo absolutne večine. V tokratni epizodi govorimo tudi o povezovanjih, ki utegnejo zaznamovati predvolilno obdobje, ko se bodo mnoge stranke skušale otresti ideoloških predznakov ter iskale svoje mesto ne levo, ne desno, ampak na sredini. Predvsem pa bodo obljubljale, da bodo delale – »za ljudi«.
Nekaj dni pred prvo obletnico tretje vlade Janeza Janše in nekaj ur pred dokončnim slovesom Karla Erjavca iz politike sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila dolgoletnega novinarja, analitika, komentatorja in odgovornega urednika časopisa Dnevnik Mirana Lesjaka. Med drugim Miran skrbno spremlja meritve javnega mnenja. Vlada je začela mandat s približno 50 odstotki podpore državljanov, ki je do maja zrasla na 60 odstotkov. To se je zgodilo v času prvega »lockdowna«, ko je družbeno življenje v celoti zastalo. Vlada je torej začela mandat z velikim zaupanjem državljanov, s podporo, kakršne prejšnje ekipe niso imele. Leto dni kasneje ima vlada manj kot tretjinsko podporo javnega mnenja in odprte fronte z nevladniki, mediji, kulturniki, dijaki, gostinci… Kaj se je zgodilo? Miran Lesjak analizira razloge za tako strm padec, pa tudi »ponudbo« na drugi strani političnega mavrice. Anti-janšizem ne bo dovolj, edina rešitev za opozicijo je skupen program, ki ponuja alternativo. In seveda je pomembno tudi to, kdo bi bil obraz te povezane opozicije. Lesjak meni, da napoved Jožeta P. Damijana, da bi nova liberalna stranka lahko nagovorila velik del volilnega telesa, ni realna. Prostor za liberalno stranko je v Sloveniji omejen pod 10 odstotkov, lahko je le jeziček na tehtnici. Ali bomo jeseni, če bomo poleti lahko šli na dopuste, v gostilne in čez meje, že pozabili na jezo, depresijo, žalost? In bodo torej tudi izid volitev, kadarkoli že bodo, precej drugačen od sedanjih napovedi? Tudi to je mogoče, se strinja Miran Lesjak, ki je sicer prepričan, da politično mrtvilo ta hip lahko razburkajo samo državljani. Če in ko bodo protesti dovoljeni… Premik policijske ure sicer kaže, da se to še ne bo zgodilo zelo kmalu. Ampak mi imamo nov avizo. Res je, tudi tokrat je najboljši!
Slovenija se je v minulih dneh znašla na radarju evropskih inštitucij. Razlog je odnos slovenske vlade do medijev in novinarjev, ki smo ga domači novinarji navajeni, v Bruslju pa je povzročil pravi šok. Plaz je sprožil članek novinarke Lili Bayer v bruseljskem časopisu Politico, v katerem na temelju pričevanj pretežno anonimnih virov iz slovenskih novinarskih vrst opisuje poskuse slovenske vlade, da bi si podredila medije. O tem, kam lahko pripelje parlamentarna preiskava slovenskih razmer, zakaj se je tako ostro odzvala tudi evropska komisija, kako bo afera vplivala na slovensko predsedovanje, pa tudi kako vpliven in verodostojen medij je Politico, smo se v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjali z dvema izvrstnima poznavalcema bruseljskega političnega parketa - dolgoletnim dopisnikom Dela Petrom Žerjavičem in urednikom zunanjepolitičnega uredništva na Radiu Slovenija, ki je kar osem let poročal iz Bruslja, Matjažem Troštom. Ja, te dni je bilo zanimivo biti slovenski novinar v Bruslju, priznava Peter. Matjaž se strinja, da je tovrstna komunikacija politikov z mediji iz bruseljske perspektive nezaslišana. Peter razkriva ozadja ostrih reakcij evropske politike, Matjaž pa analizira posledice. V podkastu tudi o tem, kako so se na evropskem parketu znašli slovenski politiki začetniki - ki jih EU niti ni posebej zanimala - in aktualni predsednik vlade, ki nima zadržkov, da svoja stališča glasno in jasno pove. Tudi če s tem dvigne prah in če se Slovenija znajde v središču (ne)zaželene pozornosti. Nekaj besed smo namenili tudi družbenim omrežjem in lažnim profilom politikov. Mimogrede: Viktor Orban ne tvita, je pa aktiven na Facebooku. Seveda imamo nov avizo. Tudi tokrat najboljši!
Enajsto epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega smo posneli dan pred odločanjem vlade, ali bo Slovenija prestopila v tako imenovano oranžno fazo in nekaj ur pred tem, ko naj bi deset opozicijskih poslancev vložilo konstruktivno nezaupnico. Je lahko politično uspešna strategija opozicije, da serijsko vlaga interpelacije in si prizadeva zrušiti vlado z nezaupnico, za katero nima dovolj glasov? V resnici se je opozicija zbudila pozno, meni gost podkasta, novinar, komentator in analitik, urednik Delove Sobotne priloge Ali Žerdin. Vsa ta orodja je največja stranka sedanje vlade, SDS, veliko bolj pogosto in relativno učinkovito uporabljala v času, ko je še bila v opoziciji. Žerdin meni, da je Karl Erjavec dovolj spreten politik, da morebiten poraz na glasovanju o nezaupnici ne pomeni nujno konec njegove politične kariere. Glasovanje, ki je tajno, pa bo v vsakem primeru nepredvidljivo do konca. Kaj pomenijo spontani izbruhi nezadovoljstva ljudi? Če se na ulice odpravijo starši osnovnošolskih otrok, ki se od oktobra šolajo od doma, to predvsem potrjuje, da samozadovoljstvo oblasti, kako uspešno je takšno šolanje, ni utemeljeno. Ali Žerdin, ki je »v živo« spremljal proteste od osemdesetih let, naredi zanimive primerjave. Govorili smo tudi o tem, kakšna je politična platforma programov »za ljudi«. Kdo so pravzaprav ti ljudje? Morda tisti, ki se kljub prepovedi srečujejo v lokalnih gostilnah? In ali to pomeni, da so programi drugih strank za »ne-ljudi«? V našem podkastu tudi nekaj besed o skrivnostih prleškega špricerja in, ja, imamo čisto nov avizo!
Na prvo obletnico odstopa Marjana Šarca in na svetovni dan spomina na žrtve holokavsta smo v deseti epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega ugotavljali, da je slovenska politika ujeta v zanko. Karlu Erjavcu se vse bolj glasno odrekajo lastni poslanci, kar zmanjšuje možnost, da bi opozicija vložila konstruktivno nezaupnico. Hkrati pa je v negotovem položaju tudi vlada, ki je, vsaj na papirju, manjšinska. Z gostom podkasta, novinarjem, urednikom in komentatorjem časnika Večer, Matijo Stepišnikom, smo analizirali vzroke in posledice. Stepišnik opozarja na kontekst: imamo politično negotovo razmere v času, ko cepiva, ki smo ga tako težko čakali, ni dovolj, ko se epidemija znova širi in ko strokovnjaki resno opozarjajo na nevarne mutacije virusa. Iz prve vrste sta izginila dva ključna obraza boja proti epidemiji: govorec Jelko Kacin in vodja svetovalne strokovne skupine Bojana Beovič. Premier je še vedno tudi minister za zdravje. Je strategija opozicije, da vlado zasuje z interpelacijami, dobra? Stepišnik meni, da je nujno, da se začne politična razprava o tem, kaj se nam pravzaprav dogaja. Zakaj ukrepi ne delujejo? Zakaj je Slovenija tudi po podatkih za zadnjih 14 dni prva v Evropi po številu umrlih zaradi covida? In seveda: imamo nov odličen avizo! Najboljši doslej!
Deveta epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega je nekoliko drugačna od prejšnjih. V slovenski politiki je na začetku novega leta še vedno status quo. Karl Erjavec je dobil glasove poslancev lastne stranke. konstruktivno nezaupnico, a še vedno nimajo 46 glasov. Ali, kot bi rekel Jelko Kacin: naslednjih 14 dni bo odločilnih. Medtem pa so se zgodili pomembni premiki v svetovni politiki. Res je, vdor pristašev Donalda Trumpa v ameriški kongres je pomembna prelomnica, tudi za evropsko politiko in politike, pritrjuje gost devete epizode, nekdanji dopisnik iz Moskve, dolgoletni zunanjepolitični novinar, analitik in komentator Miha Lampreht. Vdori množic v parlamente različnih držav sicer niso novost. Sploh na Balkanu so bili tudi zadnja leta takšni prizori precej pogosti. A vdor v kongres države izvoznice demokracije je bili šok za Združene države in za cel svet. Miha Lampreht natančno analizira vzroke in posledice, tudi za evropsko politiko in evropske populiste. Osnovni postulati parlamentarne demokracije, vladavina prava, načelo ravnotežja vej oblasti, svoboda javne besede in nazorna vloga medijev, so na preizkušnji. Trump odhaja, a »trumpizem« ostaja. Tudi o tem govorimo v deveti epizodi podkasta Umetnost možnega. In seveda kreativnost v novem letu ne popušča - imamo nov najboljši avizo!
Kako bi v času, ko državljani politiki ne zaupajo več, prepričali ljudstvo v koristnost cepljenja? Točneje kdo od politikov bi bil dovolj prepričljiv? Gost osme epizode podkasta Umetnost možnega – podkast o politiki, novinar in komentator časopisa Dnevnik Zoran Potič, ima zanimivo idejo. V času, ko imamo eno manjšinsko vlado in drugo še vedno v permanentnem nastajanju, bi bilo najbolj prepričljivo sporočilo cepljenje vseh predsednikov naenkrat – levih, desnih, sredinskih, opozicijskih, vladnih… Nekakšna skupinska slika slovenske politike z injekcijami cepiva proti covidu 19. Takega prizora seveda ne bomo videli. Smo pa v osmi epizodi, zadnji v letošnjem letu, resno analizirali možnosti preživetja manjšinske vlade in na drugi strani nastanka nove. Lahko Karl Erjavec zbere 46 glasov v parlamentu? Koliko časa lahko SMC igra dvojno igro, ostaja v vladi, v parlamentu pa sodeluje z opozicijo? Vsi scenariji so ta hip še možni, so pa nekateri precej bolj verjetni. In, ja, imamo nov avizo! Seveda je najboljši in ga bomo zavrteli tudi čez dva tedna, torej že v letu 2021, ko načrtujemo nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje in srečno!
V sedmi epizodi podkasta z gostom Anžetom Božičem, novinarjem POP TV in dobrim poznavalcem slovenske notranje politike, raziskujemo skrivnost številke 46. Najmanj toliko glasov bi potreboval kandidat za novega mandatarja v parlamentu in – jih še vedno nima. Anže pravi, da moramo nujno povedati, kdaj snemamo epizodo, ker je lahko že čez eno uro, zagotovo pa naslednji dan, vse drugače. Največ možnosti, da zbere dovolj glasov, ima še vedno Karl Erjavec, ki pa mora najprej prepričati lastne poslance. Ti pa se v sedanji vladni koaliciji čisto dobro počutijo. Anže napoveduje, da se bo vse odvijalo zelo hitro in da bo zelo verjetno konstruktivna nezaupnica vložena še letos. Če ne bo šlo drugače, tudi brez magične številke 46… Seveda imamo nov najboljši avizo, tokrat ga je pripravil Andrej Prezelj, glasbeni urednik na Prvem.
Neveljaven email naslov