Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob današnji 80-letnici bombardiranja Maribora z okolico, ki je zahtevalo največ življenj, to je okrog 100 civilistov, so v najbolj bombardiranem mestu v Sloveniji in Jugoslaviji, predstavili knjigo Pekel na zemlji in na nebu Saše Radovanoviča. Po oceni zgodovinarja so nad največje mesto ob Dravi med letoma 1944 in 1945 odvrgli 30 tisoč bomb. 3 tisoč je neeksplodiranih in nad številnimi smo zgradili večstanovanjska poslopja in izobraževalne zavode.
Večletno raziskovanje domačih in tujih arhivov je zgolj v primeru analize kraterjev 8. marca leta 1945 pokazalo, da je na območju mariborskih Studencev 30 potencialnih neeksplodiranih bomb. Zgodovinar in avtor knjige Pekel na zemlji in na nebu Saša Radovanovič: »Mi še vedno dovoljujemo novogradnje, in teh je precej, da se bo to gradilo brez, da bi zemljišče pogledali in da je zelo velika verjetnost, da bodo imeli ljudje svoje stanovanja pa hiše na bombah, to je katastrofa! Kako človeku zdaj pojasniti, njegova hiša stoji ali pa blok stoji na bombi, zdaj pa ti proda takšno stanovanje, kdo bo to kupil?«
V državi je po zadnjih podatkih še približno 6 tisoč nekaj sto kilogramskih neeksplodiranih ubojnih sredstev, polovica jih je v Mariboru, in odkritja, ki se dogajajo v Novi gorici, se bodo ponovila tudi pri gradnji železniške postaje v Ljubljani: »Na takšen način se bombe ne iščejo! Ne da jih najdejo gradbeni delavci, ampak najdejo jih bombni tehniki na podlagi podatkov, ki so nam danes na voljo, danes ti podatki več niso skrivnost«, še dodaja Radovanovič.
Po ocenah ima deset odstotkov bomb časovni oziroma kemični vžigalnik: »Ni vprašanje ali bodo ali ne bodo, ampak samo kdaj bodo in če imamo mi tristo takih približno, je to tristo eksplozij, ki se bodo prej ali slej zgodile«, je še izpostavil Radovanovič, ki že več let opozarja na sistemsko neurejenost področja. Pristojni ga ne slišijo, pravi, občinska karta o ogroženosti Maribora pa da je zasnovana na zastarelih podatkih: »To je bilo narejeno na kraterjih, ki so ostali vidni maja 1945. Tam je naštetih nekaj malo manj kot tri tisoč, kje pa je še ostalih 27 tisoč, se pravi, te so pa izginile?«
Maribor je od januarja 1944 do aprila 1945 doživel 38 večjih in manjših zračnih napadov. Uničena je bila polovica mesta. Življenje je izgubilo vsaj 768 civilistov.
Ob današnji 80-letnici bombardiranja Maribora z okolico, ki je zahtevalo največ življenj, to je okrog 100 civilistov, so v najbolj bombardiranem mestu v Sloveniji in Jugoslaviji, predstavili knjigo Pekel na zemlji in na nebu Saše Radovanoviča. Po oceni zgodovinarja so nad največje mesto ob Dravi med letoma 1944 in 1945 odvrgli 30 tisoč bomb. 3 tisoč je neeksplodiranih in nad številnimi smo zgradili večstanovanjska poslopja in izobraževalne zavode.
Večletno raziskovanje domačih in tujih arhivov je zgolj v primeru analize kraterjev 8. marca leta 1945 pokazalo, da je na območju mariborskih Studencev 30 potencialnih neeksplodiranih bomb. Zgodovinar in avtor knjige Pekel na zemlji in na nebu Saša Radovanovič: »Mi še vedno dovoljujemo novogradnje, in teh je precej, da se bo to gradilo brez, da bi zemljišče pogledali in da je zelo velika verjetnost, da bodo imeli ljudje svoje stanovanja pa hiše na bombah, to je katastrofa! Kako človeku zdaj pojasniti, njegova hiša stoji ali pa blok stoji na bombi, zdaj pa ti proda takšno stanovanje, kdo bo to kupil?«
V državi je po zadnjih podatkih še približno 6 tisoč nekaj sto kilogramskih neeksplodiranih ubojnih sredstev, polovica jih je v Mariboru, in odkritja, ki se dogajajo v Novi gorici, se bodo ponovila tudi pri gradnji železniške postaje v Ljubljani: »Na takšen način se bombe ne iščejo! Ne da jih najdejo gradbeni delavci, ampak najdejo jih bombni tehniki na podlagi podatkov, ki so nam danes na voljo, danes ti podatki več niso skrivnost«, še dodaja Radovanovič.
Po ocenah ima deset odstotkov bomb časovni oziroma kemični vžigalnik: »Ni vprašanje ali bodo ali ne bodo, ampak samo kdaj bodo in če imamo mi tristo takih približno, je to tristo eksplozij, ki se bodo prej ali slej zgodile«, je še izpostavil Radovanovič, ki že več let opozarja na sistemsko neurejenost področja. Pristojni ga ne slišijo, pravi, občinska karta o ogroženosti Maribora pa da je zasnovana na zastarelih podatkih: »To je bilo narejeno na kraterjih, ki so ostali vidni maja 1945. Tam je naštetih nekaj malo manj kot tri tisoč, kje pa je še ostalih 27 tisoč, se pravi, te so pa izginile?«
Maribor je od januarja 1944 do aprila 1945 doživel 38 večjih in manjših zračnih napadov. Uničena je bila polovica mesta. Življenje je izgubilo vsaj 768 civilistov.
Paliativna oskrba je celostna oskrba bolnikov s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi in vključuje tudi podporo bolnikovim bližnjim. Celostna oskrba pomeni, da ne oskrbujejo samo fizičnih težav, ampak tudi čustvene, duhovne in socialne stiske. Ob robu nedavnega posveta o težkih odločitvah v paliativni oskrbi smo se pogovarjali s strokovnjaki s tega področja.
Vodstvo mariborskega Kliničnega centra se je danes odzvalo na včerajšnji zapis zdravnika mariborskega Urgentnega centra na omrežju X, v katerem je opozoril, da zaradi prostorskih in kadrovskih stisk paciente, primerne za hospitalizacijo, z napotnico »nujno« pošiljajo domov. Ti se po več urah vračajo v bolnišnico in ponovno poskušajo biti sprejeti na zdravljenje. Vodstvo bolnišnice zagotavlja – nihče, kritično bolan ne ostane brez ustrezne oskrbe, priznavajo pa, da je zaradi večjega pritoka bolnikov, na prosto posteljo treba tudi počakati.
Po letih negotovosti se, kot kaže zgodba treh lokalov v lesenih hiškah pod Pohorsko vzpenjačo, končuje. Podjetje, ki ima v lasti hotel Habakuk in tudi večino zemljišča, na katerem stojijo gostilne, ima namreč s tem območjem drugačne načrte.
Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini humanitarne organizacije opozarjajo, da je revnih več, kot kažejo uradne statistike in da se število prosilcev za pomoč kljub spodbudnim gospodarskim kazalnikom ne zmanjšuje. V Sloveniji je po uradnih podatkih pod pragom tveganja revščine lani živelo 264.000 prebivalcev ali 12,7 odstotka ljudi.
To sredo, 16. oktobra, se izteče razpis Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Sklad bo v prihodnjih dveh letih oddal v Mariboru in okoliških občinah približno 50 stanovanj. Na zadnjem razpisu, leta 2022, so prejeli 1106 vlog, dodelili pa 52 stanovanj, kar kaže na to, da je povpraševanje bistveno večje od ponudbe. Sklad, ki ima več kot dva tisoč stanovanj, sicer načrtuje v naslednjih letih nekaj novogradenj v mestu Maribor. Ob tem direktorica Sklada Irena Španinger poudarja, da denarja za investicije ni, zato se bodo morali zadolžiti.
V Slovenski Bistrici še zmeraj odmevata razočaranje in nezadovoljstvo ljudi, ki so pred dobrim tednom za vpis osebnega zdravnika v tamkajšnjem Zdravstvenem domu po več urah čakanja na vpis ostali praznih rok. Prepričani so, da vpis ni potekal po pravilih, zato od pristojnih ustanov, na katere so naslovili pritožbo, pričakujejo, da ga bodo razveljavile. Občina Slovenska Bistrica je medtem objavila že tretji razpis za podelitev koncesije družinske medicine.
Vzroke za zrušenje strehe na športni dvorani Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru preteklo sredo strokovnjaki še preiskujejo, škoda na 1200 kvadratnih metrov veliki dvorani pa bo večmilijonska. O obnovi strehe niti ne razmišljajo, ampak o njenem preprojektiranju in praktično novogradnji.
Neveljaven email naslov