Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Namen Tedna slovenske hrane je spodbuditi naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske, lokalno pridelane hrane, promovirati naše tradicionalne jedi in tako spodbuditi zdrav način prehranjevanja
Ta teden prvič zaznamujemo Teden slovenske hrane, sklenili pa ga bomo s petkovim tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Različni predstavniki organizacij so enakega mnenja, da je pomembno uživati lokalno pridelano hrano, ki spodbuja zdrav način prehranjevanja.
Da bi morali po lokalno pridelani hrani posegati vse leto, in ne zgolj v Tednu slovenske hrane, poudarjajo praktično vsi, ki so povezani z organizacijo tega tedna in tudi s pridelavo hrane. »Slovenska hrana je veliko več kot obrok. Je simbol dediščine, narave in ljudi, ki skrbijo za njeno pridelavo«, je zatrdila kmetijska ministrica Mateja Čalušić in dodala: »Lokalna hrana ima izjemno vrednost. Je sveža in bogata s hranili«.
S kupovanjem slovenske hrane dajemo pomen slovenskemu kmetu in s tem opozarjamo na vlogo domače hrane, je prepričan tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek: »Kupujmo hrano od slovenskega kmeta. Odločimo se v javnih prehranskih obratih in ko smo z vozičkom v trgovini za to, da kupujemo hrano pridelano v Sloveniji«. Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob pa meni, da bi bilo smiselno, »da bi mogoče vključili kmetijstvo v šolski sistem. Da bi mlajšim pokazali, kako pomemben je kmet, zakaj je pomembno da imamo kmeta, ki prideluje domačo hrano«.
Prehranske navade Slovencev so še zmeraj precej nezdrave
Namen Tedna slovenske hrane je spodbuditi naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske, lokalno pridelane hrane, promovirati naše tradicionalne jedi in tako spodbuditi zdrav način prehranjevanja. Žal so prehranske navade Slovencev precej nezdrave, pove zdravnik specialist iz mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Aljaž Brlek: »V splošnem lahko rečemo, da se Slovenci še zmeraj ne držimo nekih priporočil zdrave prehrane«. Z uživanjem lokalne, bolj kakovostno pridelane hrane ne skrbimo le za zdravje, temveč se zmanjšuje tudi ogljični odtis v okolju, ki nastane ob daljših prevozih.
Namen Tedna slovenske hrane je spodbuditi naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske, lokalno pridelane hrane, promovirati naše tradicionalne jedi in tako spodbuditi zdrav način prehranjevanja
Ta teden prvič zaznamujemo Teden slovenske hrane, sklenili pa ga bomo s petkovim tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Različni predstavniki organizacij so enakega mnenja, da je pomembno uživati lokalno pridelano hrano, ki spodbuja zdrav način prehranjevanja.
Da bi morali po lokalno pridelani hrani posegati vse leto, in ne zgolj v Tednu slovenske hrane, poudarjajo praktično vsi, ki so povezani z organizacijo tega tedna in tudi s pridelavo hrane. »Slovenska hrana je veliko več kot obrok. Je simbol dediščine, narave in ljudi, ki skrbijo za njeno pridelavo«, je zatrdila kmetijska ministrica Mateja Čalušić in dodala: »Lokalna hrana ima izjemno vrednost. Je sveža in bogata s hranili«.
S kupovanjem slovenske hrane dajemo pomen slovenskemu kmetu in s tem opozarjamo na vlogo domače hrane, je prepričan tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek: »Kupujmo hrano od slovenskega kmeta. Odločimo se v javnih prehranskih obratih in ko smo z vozičkom v trgovini za to, da kupujemo hrano pridelano v Sloveniji«. Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob pa meni, da bi bilo smiselno, »da bi mogoče vključili kmetijstvo v šolski sistem. Da bi mlajšim pokazali, kako pomemben je kmet, zakaj je pomembno da imamo kmeta, ki prideluje domačo hrano«.
Prehranske navade Slovencev so še zmeraj precej nezdrave
Namen Tedna slovenske hrane je spodbuditi naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske, lokalno pridelane hrane, promovirati naše tradicionalne jedi in tako spodbuditi zdrav način prehranjevanja. Žal so prehranske navade Slovencev precej nezdrave, pove zdravnik specialist iz mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Aljaž Brlek: »V splošnem lahko rečemo, da se Slovenci še zmeraj ne držimo nekih priporočil zdrave prehrane«. Z uživanjem lokalne, bolj kakovostno pridelane hrane ne skrbimo le za zdravje, temveč se zmanjšuje tudi ogljični odtis v okolju, ki nastane ob daljših prevozih.
Vodstvo mariborskega Kliničnega centra se je danes odzvalo na včerajšnji zapis zdravnika mariborskega Urgentnega centra na omrežju X, v katerem je opozoril, da zaradi prostorskih in kadrovskih stisk paciente, primerne za hospitalizacijo, z napotnico »nujno« pošiljajo domov. Ti se po več urah vračajo v bolnišnico in ponovno poskušajo biti sprejeti na zdravljenje. Vodstvo bolnišnice zagotavlja – nihče, kritično bolan ne ostane brez ustrezne oskrbe, priznavajo pa, da je zaradi večjega pritoka bolnikov, na prosto posteljo treba tudi počakati.
Po letih negotovosti se, kot kaže zgodba treh lokalov v lesenih hiškah pod Pohorsko vzpenjačo, končuje. Podjetje, ki ima v lasti hotel Habakuk in tudi večino zemljišča, na katerem stojijo gostilne, ima namreč s tem območjem drugačne načrte.
Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini humanitarne organizacije opozarjajo, da je revnih več, kot kažejo uradne statistike in da se število prosilcev za pomoč kljub spodbudnim gospodarskim kazalnikom ne zmanjšuje. V Sloveniji je po uradnih podatkih pod pragom tveganja revščine lani živelo 264.000 prebivalcev ali 12,7 odstotka ljudi.
To sredo, 16. oktobra, se izteče razpis Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Sklad bo v prihodnjih dveh letih oddal v Mariboru in okoliških občinah približno 50 stanovanj. Na zadnjem razpisu, leta 2022, so prejeli 1106 vlog, dodelili pa 52 stanovanj, kar kaže na to, da je povpraševanje bistveno večje od ponudbe. Sklad, ki ima več kot dva tisoč stanovanj, sicer načrtuje v naslednjih letih nekaj novogradenj v mestu Maribor. Ob tem direktorica Sklada Irena Španinger poudarja, da denarja za investicije ni, zato se bodo morali zadolžiti.
Ob današnji 80-letnici bombardiranja Maribora z okolico, ki je zahtevalo največ življenj, to je okrog 100 civilistov, so v najbolj bombardiranem mestu v Sloveniji in Jugoslaviji, predstavili knjigo Pekel na zemlji in na nebu Saše Radovanoviča. Po oceni zgodovinarja so nad največje mesto ob Dravi med letoma 1944 in 1945 odvrgli 30 tisoč bomb. 3 tisoč je neeksplodiranih in nad številnimi smo zgradili večstanovanjska poslopja in izobraževalne zavode.
V Slovenski Bistrici še zmeraj odmevata razočaranje in nezadovoljstvo ljudi, ki so pred dobrim tednom za vpis osebnega zdravnika v tamkajšnjem Zdravstvenem domu po več urah čakanja na vpis ostali praznih rok. Prepričani so, da vpis ni potekal po pravilih, zato od pristojnih ustanov, na katere so naslovili pritožbo, pričakujejo, da ga bodo razveljavile. Občina Slovenska Bistrica je medtem objavila že tretji razpis za podelitev koncesije družinske medicine.
Vzroke za zrušenje strehe na športni dvorani Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru preteklo sredo strokovnjaki še preiskujejo, škoda na 1200 kvadratnih metrov veliki dvorani pa bo večmilijonska. O obnovi strehe niti ne razmišljajo, ampak o njenem preprojektiranju in praktično novogradnji.
Neveljaven email naslov