Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V športnopogovorni oddaji V sredo bomo gostili srebrni s svetovnega prvenstva v Seefeldu, smučarski tekačici Katjo Višnar in Anamarijo Lampič. Spoznali boste zakulisje uspeha in življenje srebrnih sprinterk. V sredo po 21.00 ju bosta gostila Dare Rupar in Boštjan Reberšak.
Gostji sta bili srebrni slovenski smučarski tekačici, ki sta na svetovnem prvenstvu v klasičnih tekaških disciplinah v Seefeldu osvojili edino slovensko odličje
Katja Višnar se pri petintridesetih počasi poslavlja od tekmovalne poti, Anamarija Lampič pa je pri triindvajsetih kot najmlajša med štirimi slovenskimi tekačicami, ki se ponašajo z odličjem, še enkrat potrdila svojo nadarjenost.
Katja Višnar je bila že na svojem sedmem svetovnem prvenstvu. Dvakrat je bila zelo blizu medalji – pred osmimi leti, ko je skupaj s Petro Majdič tekla v ekipnem sprintu na Hollmenkolnu in osvojila 5. mesto, ter pred šestimi leti v dolini Fiemme, ko je bila v sprintu v klasiki četrta. Po razočaranju na lanskih olimpijskih igrah v Pjongčangu, kjer so tudi tekli v klasiki, je prav zaradi možnosti, ki jo je ponujal ekipni sprint na Tirolskem, še ostala v smučini. Ob izjemnem uspehu, pravem podvigu slovenskega teka, ni skrivala svojega navdušenja, obenem pa se ji je od srca odvalil ogromen kamen z bremenom, da bo kariero končala brez velike kolajne.
Katja o teži kolajne
Res je olajšanje. V teh dneh se velikokrat spomnim za nazaj, kaj vse je bilo potrebnega za to. Spomniš se tudi tistih, ki so bili zraven na tej poti. Ko te pokličejo in ti čestitajo, jim poveš, da so del tega, da je to en del, ne samo mene, ki sem tekla, ampak so del te kolajne tudi ostali, ki so bili na moji poti.
Anamarija Lampič je že pred sedmimi leti na mladinskih olimpijskih igrah, prav v Seefeldu, z medaljo že opozorila nase. Nato je imela obilo težav s srčno aritmijo, ki pa jih je premagala. Prvo zmago v članski konkurenci je vpisala na predolimpijskem sprintu v Koreji januarja 2017. Lani je bila pod petimi krogi sedma. V sebi ima olimpijske gene, ki jih je podedovala po očetu Janezu, ki je kolesaril na igrah v Los Angelesu 1984. Svoj izjemni talent je v pravem času in na pravem mestu potrdila v Seefeldu. Je kdaj pomislila, da bi šla po očetovih stopinjah in postala kolesarka?
Anamarija o primerjavi športov
Kolesarstvo in tek na smučeh sta si kar podobna. Oba sta garaška športa. Oče velikokrat reče, da je s taktiko čisto enako, ne smeš se voziti zadaj, v skupini moraš biti spredaj. Če pride do padca ali česar koli, je bolje, da si spredaj kot zadaj. To je čisto res! Zdi se mi, da tudi pri teku na smučeh to dobro deluje.
Tako kot v smučini sta obe tekačici složno sodelovali tudi v pogovoru z Boštjanom Reberšakom in Daretom Ruparjem.
V športnopogovorni oddaji V sredo bomo gostili srebrni s svetovnega prvenstva v Seefeldu, smučarski tekačici Katjo Višnar in Anamarijo Lampič. Spoznali boste zakulisje uspeha in življenje srebrnih sprinterk. V sredo po 21.00 ju bosta gostila Dare Rupar in Boštjan Reberšak.
Gostji sta bili srebrni slovenski smučarski tekačici, ki sta na svetovnem prvenstvu v klasičnih tekaških disciplinah v Seefeldu osvojili edino slovensko odličje
Katja Višnar se pri petintridesetih počasi poslavlja od tekmovalne poti, Anamarija Lampič pa je pri triindvajsetih kot najmlajša med štirimi slovenskimi tekačicami, ki se ponašajo z odličjem, še enkrat potrdila svojo nadarjenost.
Katja Višnar je bila že na svojem sedmem svetovnem prvenstvu. Dvakrat je bila zelo blizu medalji – pred osmimi leti, ko je skupaj s Petro Majdič tekla v ekipnem sprintu na Hollmenkolnu in osvojila 5. mesto, ter pred šestimi leti v dolini Fiemme, ko je bila v sprintu v klasiki četrta. Po razočaranju na lanskih olimpijskih igrah v Pjongčangu, kjer so tudi tekli v klasiki, je prav zaradi možnosti, ki jo je ponujal ekipni sprint na Tirolskem, še ostala v smučini. Ob izjemnem uspehu, pravem podvigu slovenskega teka, ni skrivala svojega navdušenja, obenem pa se ji je od srca odvalil ogromen kamen z bremenom, da bo kariero končala brez velike kolajne.
Katja o teži kolajne
Res je olajšanje. V teh dneh se velikokrat spomnim za nazaj, kaj vse je bilo potrebnega za to. Spomniš se tudi tistih, ki so bili zraven na tej poti. Ko te pokličejo in ti čestitajo, jim poveš, da so del tega, da je to en del, ne samo mene, ki sem tekla, ampak so del te kolajne tudi ostali, ki so bili na moji poti.
Anamarija Lampič je že pred sedmimi leti na mladinskih olimpijskih igrah, prav v Seefeldu, z medaljo že opozorila nase. Nato je imela obilo težav s srčno aritmijo, ki pa jih je premagala. Prvo zmago v članski konkurenci je vpisala na predolimpijskem sprintu v Koreji januarja 2017. Lani je bila pod petimi krogi sedma. V sebi ima olimpijske gene, ki jih je podedovala po očetu Janezu, ki je kolesaril na igrah v Los Angelesu 1984. Svoj izjemni talent je v pravem času in na pravem mestu potrdila v Seefeldu. Je kdaj pomislila, da bi šla po očetovih stopinjah in postala kolesarka?
Anamarija o primerjavi športov
Kolesarstvo in tek na smučeh sta si kar podobna. Oba sta garaška športa. Oče velikokrat reče, da je s taktiko čisto enako, ne smeš se voziti zadaj, v skupini moraš biti spredaj. Če pride do padca ali česar koli, je bolje, da si spredaj kot zadaj. To je čisto res! Zdi se mi, da tudi pri teku na smučeh to dobro deluje.
Tako kot v smučini sta obe tekačici složno sodelovali tudi v pogovoru z Boštjanom Reberšakom in Daretom Ruparjem.
V večeru na Valu 202 ponudimo ekskluziven vpogled v kolesarsko dirko po Franciji. Po kraljevski etapi so karte razdeljene, kakšne imata v rokah najboljša slovenska kolesarja izveste v večerni pogovorni oddaji.
Primož Roglič je prvi Slovenec v rumeni majici vodilnega kolesarja dirke po Franciji. Kako se nadaljuje dirka vseh dirk in kakšne možnosti imata najboljša slovenska kolesarja v nadljevanju dirke, izveste v posebni kolesarski oddaji v večeru na Valu 202.
V marsikaterem športu težko določimo najboljšega slovenskega posameznika. V tenisu te težave ni. Mima Jaušovec je še vedno edina s posamičnim naslovom enega izmed štirih največjih turnirjev. Radijski športni časovni stroj se bo tokrat zaustavil v letu 1977, ko je zmagala na odprtem teniškem prvenstvu Francije. Še danes se rada vrača na prizorišče svojega največjega uspeha. Jaušovčeva je kar desetkrat igrala vsaj v četrtfinalu največjih štirih turnirjev, svoj zadnji finale pa je odigrala v Parizu leta 1983. Mima Jaušovec je največje slovensko teniško ime, pozneje je sodelovala in pomagala tudi pri razvoju naslednjih generacij, bila kapetanka reprezentance in v Jugoslaviji dvakrat izbrana za športnico leta. V kakšnih razmerah se je razvila v eno najboljših igralk tedanjega obdobja, kako se je vzpenjala po teniški lestvici in kdo so njene naslednice? Odgovore ponuja tokratna epizoda Vrnitve v prihodnost z Luko Petričem, ki je predstavil tudi njeno prvo teniško avanturo v tujini.
Vsakoletni vrhunec kolesarske sezone je dirka po Franciji. Letos v neobičajnem terminu, a z večino najboljših kolesarjev. Med favoriti za skupno zmago je tudi Primož Roglič, ki je na generalki pred dobrim tednom dni doživel boleč padec. Vse kar morate vedeti pred začetkom dirke po Franciji izveste v sredinem večeru na Valu 202.
Čeprav smo v visokem poletju, se tudi zimski športniki že spogledujejo z novimi izzivi, ki se bodo začeli, ko bo pritisnil mraz. Poletni del sezone je namenjen treningom in tekmovanjem. Tudi med smučarskimi tekači. Žal pa letos kaže, da prav veliko tekem na rolkah ne bo. Slovenska vrsta je ostala precej okrnjena, saj sta tekmovalno pot končali Vesna Fabjan in Katja Višnar, Alenka Čebašek pa pričakuje naraščaj. V vlogo koordinatorja reprezentance se vrača Marko Gracer, glavni trener Nejc Brodar pa še čaka na novega pomočnika. Dosedanji olimpijski in svetovni prvak Ola Vigan Hattestad je namreč odšel za trenerja ženske vrste na Norveškem.
Najuspešnejši slovenski atlet vseh časov se je leta 2008 v Pekingu zavihtel na olimpijski prestol. Leto pozneje je v Berlinu združil olimpijski naslov z naslovom svetovnega prvaka v metu kladiva. Radijski športni časovni stroj se vrača v leto 2008, ko je Primož Kozmus navdušil z osredotočenostjo in suverenostjo. Tekmecem je nagnal strah v kosti in poskrbel za edino slovensko atletsko olimpijsko zlato. Z Borisom Ličofom, tedanjim reporterjem na nacionalnem olimpijskem stadionu, govoriva o ekipi, s katero se je zavihtel na vrh. Kako je zgradil psihično trdnost in kje je bil ključ do rezultatskega preskoka, ki mu je omogočil boj za kolajne velikih tekmovanj? V novi epizodi Vrnitve v prihodnost tudi o tem, kaj je bil vzrok za razhod obeh glavnih protagonistov največjih atletskih uspehov Primoža Kozmusa in Vladimirja Keva in kakšen potencial ima slovenska atletska šola metov? Vabljeni na atletsko popotovanje v preteklost.
Vodilna trojica v prvi ligi ohranja status quo. Olimpija ima še vedno štiri točke prednosti, potem ko je nasula sedem golov Triglavu, trener Maribora Sergej Jakirović pravi, da je treba Marcosu Tavaresu postaviti kip na zahodni tribuni, slovenski Brazilec je znova rešil vijoličaste, gost oddaje pa je bil trener Celja Dušan Kosič. Slišite lahko kaj motivira Celjane, da ohranjajo stik z velikima, več pa tudi o preobrazbi kluba. Pred leti so imeli v knežjem mestu precej težav z nezanesljivimi lastniki, potem pa so z dobro vzgojo in uspešnimi nakupi postali precej stabilnejši klub. Podrobno smo se tudi lotili Liverpoola in prvega ligaškega naslova Rdečih po 30-ih letih. Kdaj je bilo v teh treh desetletju najtežje za navijače tega angleškega velikana in kaj je najbolj botrovalo k vzponu kluba? O tem, navijač kluba in novinar MMC Mitja Lisjak, ob voditelju Luki Petriču pa so se zbrali še člani radijske športne redakcije Boštjan Janežič, Jože Pepevnik in Marko Cirman.
Mali ljubljanski prvoligaš blesti v nadaljevanju prvenstva, veliki pa je kljub vodstvu na lestvici odpustil svojega trenerja. Bravu uspeva z dolgoročnim, postopnim delom, z ekipo mladih igralcev, ki so bodisi doma vzgojeni bodisi drugje niso dobili priložnosti, Olimpija pa vseskozi išče krajšnice. V oddaji boste slišali več o mladi gardi Brava in kdo je Dino Skender, novi trener Olimpije. Podrobneje tudi o skromnih predstavah sicer obetavnega Celja in o Mariboru, ki mirno koraka proti vrhu, tudi po zaslugi širokega kadra in dobre organizacije. Gostje oddaje so bili Matej Grošelj s časnika Dnevnik ter iz radijske športne redakcije Marko Cirman, Boštjan Janežič in voditelj Luka Petrič.
Neveljaven email naslov