Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večerni pogovori s športniki.
Če gledalec že potiska kolesarja, naj raje tistega v ozadju dirke
Po koncu kolesarske dirke po Italiji smo o tritedenskem dogajanju bolj analitično govorili v pogovorni oddaji V sredo. V studiu so bili naša nekdanja poklicna kolesarja Martin Hvastija in Andrej Hauptman ter radijska poročevalca z letošnjega Gira Dare Rupar in Igor Tominec. Seveda je bila osrednja pozornost namenjena dosežku Primoža Rogliča, ki je z mukotrpnim zadnjim tednom dirke kot prvi Slovenec prišel na zmagovalni oder ene od treh največjih dirk.
Komentator dirk Martin Hvastija zavrača tezo, da je Roglič na dirko prišel v predobri formi in da je zato krivulja forme padla proti koncu: “Prepričan sem, da bi bil Primož Roglič v boju za zmago, če bi ostal zdrav in če se mu ne bi primerila kar dva padca. Že tisti prvi ni bil nedolžen. Tudi če se zaradi njega zbudiš samo dvakrat na noč, ko se obrneš v postelji, ti to že vpliva na ritem. Če ne spiš, če ne ješ, če ne poteka vse tako, kot si si zamislil od samega začetka, potem se stvari hitro podrejo.”
Slovenski selektor Andrej Hauptman prav tako meni, da je zmago odnesla bolezen. Hujšanje v zadnjem tednu dirke ni samoumevno – če se kolesar dobro počuti, se to ne zgodi: “Leta 2004 sem sam prišel na Giro z dvema ali tremi kilogrami preveč. Imel sem cilj shujšati do konca dirke z mislijo, da pridem čim bolje pripravljen na osrednji cilj sezone – olimpijske igre. Močno sem se moral truditi in zavestno manj jesti, da sem do konca dirke izgubil en kilogram.”
Dokler vse poteka po načrtih, na prehranskem področju za najboljše kolesarje ni velikih skrivnosti. Težava pa je, poudarja Hvastija, ko prebavne težave ali bolezen načnejo ustaljen ritem: “Ko vsa prehranska znanost odpove, napoči trenutek za pršut in nutelo. Govorila sva s Tadejem Valjavcem, še preden so prišle informacije o Primoževi bolezni. Ravno na to je nanesla beseda, da bo namreč nekako treba nadomestiti kalorije, da teorija energetskih gelov ne pomaga več.”
Kolesarski reporter Dare Rupar je ob tegobah, ki jih je na dirki doživljala trojica slovenskih kolesarjev, dodal še zgodbo o novopečenem zmagovalcu največjih dirk iz Ekvadorja: “Richard Carapaz je rojen v državi, v kateri nimajo kolesarskih dirk, vendar je čez noč postal nacionalni junak, ker posamezniki v športu tam nimajo prav veliko uspehov v vsej zgodovini. Na srečo je živel blizu kolumbijske meje, kjer so ga tamkajšnji iskalci talentov lahko odkrili in kmalu ga je vsa Kolumbija vzela za svojega. Jasno, da je kariero nadaljeval v Evropi. Moštvo Movistar zelo pokroviteljsko skrbi za vse talente, ki prihajajo s špansko govorečega območja. Naslednje leto pa naj bi odšel k moštvu Ineos, kjer bo najverjetneje pomagal prav Kolumbijcu Eganu Bernalu.”
Ob koncu so gostje kolesarsko obarvane pogovorne oddaje nanizali še nekaj nasvetov, kako navijati za kolesarje na bližajoči se dirki po Sloveniji. Teku ob kolesarjih se je najbolje izogibati, ker zelo pogosto privede do nesreče. Potiskanje v klanec vseeno ostaja vsakodnevni del kolesarskih dirk. Če se to že zgodi, se je treba izogibati najboljšim, ker noben gledalec nima pravice vplivati na izide dirk. Tisti kolesarji, ki se mučijo v ozadju dirke, pa so pogosto za potiskanje še hvaležni.
Večerni pogovori s športniki.
Če gledalec že potiska kolesarja, naj raje tistega v ozadju dirke
Po koncu kolesarske dirke po Italiji smo o tritedenskem dogajanju bolj analitično govorili v pogovorni oddaji V sredo. V studiu so bili naša nekdanja poklicna kolesarja Martin Hvastija in Andrej Hauptman ter radijska poročevalca z letošnjega Gira Dare Rupar in Igor Tominec. Seveda je bila osrednja pozornost namenjena dosežku Primoža Rogliča, ki je z mukotrpnim zadnjim tednom dirke kot prvi Slovenec prišel na zmagovalni oder ene od treh največjih dirk.
Komentator dirk Martin Hvastija zavrača tezo, da je Roglič na dirko prišel v predobri formi in da je zato krivulja forme padla proti koncu: “Prepričan sem, da bi bil Primož Roglič v boju za zmago, če bi ostal zdrav in če se mu ne bi primerila kar dva padca. Že tisti prvi ni bil nedolžen. Tudi če se zaradi njega zbudiš samo dvakrat na noč, ko se obrneš v postelji, ti to že vpliva na ritem. Če ne spiš, če ne ješ, če ne poteka vse tako, kot si si zamislil od samega začetka, potem se stvari hitro podrejo.”
Slovenski selektor Andrej Hauptman prav tako meni, da je zmago odnesla bolezen. Hujšanje v zadnjem tednu dirke ni samoumevno – če se kolesar dobro počuti, se to ne zgodi: “Leta 2004 sem sam prišel na Giro z dvema ali tremi kilogrami preveč. Imel sem cilj shujšati do konca dirke z mislijo, da pridem čim bolje pripravljen na osrednji cilj sezone – olimpijske igre. Močno sem se moral truditi in zavestno manj jesti, da sem do konca dirke izgubil en kilogram.”
Dokler vse poteka po načrtih, na prehranskem področju za najboljše kolesarje ni velikih skrivnosti. Težava pa je, poudarja Hvastija, ko prebavne težave ali bolezen načnejo ustaljen ritem: “Ko vsa prehranska znanost odpove, napoči trenutek za pršut in nutelo. Govorila sva s Tadejem Valjavcem, še preden so prišle informacije o Primoževi bolezni. Ravno na to je nanesla beseda, da bo namreč nekako treba nadomestiti kalorije, da teorija energetskih gelov ne pomaga več.”
Kolesarski reporter Dare Rupar je ob tegobah, ki jih je na dirki doživljala trojica slovenskih kolesarjev, dodal še zgodbo o novopečenem zmagovalcu največjih dirk iz Ekvadorja: “Richard Carapaz je rojen v državi, v kateri nimajo kolesarskih dirk, vendar je čez noč postal nacionalni junak, ker posamezniki v športu tam nimajo prav veliko uspehov v vsej zgodovini. Na srečo je živel blizu kolumbijske meje, kjer so ga tamkajšnji iskalci talentov lahko odkrili in kmalu ga je vsa Kolumbija vzela za svojega. Jasno, da je kariero nadaljeval v Evropi. Moštvo Movistar zelo pokroviteljsko skrbi za vse talente, ki prihajajo s špansko govorečega območja. Naslednje leto pa naj bi odšel k moštvu Ineos, kjer bo najverjetneje pomagal prav Kolumbijcu Eganu Bernalu.”
Ob koncu so gostje kolesarsko obarvane pogovorne oddaje nanizali še nekaj nasvetov, kako navijati za kolesarje na bližajoči se dirki po Sloveniji. Teku ob kolesarjih se je najbolje izogibati, ker zelo pogosto privede do nesreče. Potiskanje v klanec vseeno ostaja vsakodnevni del kolesarskih dirk. Če se to že zgodi, se je treba izogibati najboljšim, ker noben gledalec nima pravice vplivati na izide dirk. Tisti kolesarji, ki se mučijo v ozadju dirke, pa so pogosto za potiskanje še hvaležni.
V večeru na Valu 202 ponudimo ekskluziven vpogled v kolesarsko dirko po Franciji. Po kraljevski etapi so karte razdeljene, kakšne imata v rokah najboljša slovenska kolesarja izveste v večerni pogovorni oddaji.
Primož Roglič je prvi Slovenec v rumeni majici vodilnega kolesarja dirke po Franciji. Kako se nadaljuje dirka vseh dirk in kakšne možnosti imata najboljša slovenska kolesarja v nadljevanju dirke, izveste v posebni kolesarski oddaji v večeru na Valu 202.
V marsikaterem športu težko določimo najboljšega slovenskega posameznika. V tenisu te težave ni. Mima Jaušovec je še vedno edina s posamičnim naslovom enega izmed štirih največjih turnirjev. Radijski športni časovni stroj se bo tokrat zaustavil v letu 1977, ko je zmagala na odprtem teniškem prvenstvu Francije. Še danes se rada vrača na prizorišče svojega največjega uspeha. Jaušovčeva je kar desetkrat igrala vsaj v četrtfinalu največjih štirih turnirjev, svoj zadnji finale pa je odigrala v Parizu leta 1983. Mima Jaušovec je največje slovensko teniško ime, pozneje je sodelovala in pomagala tudi pri razvoju naslednjih generacij, bila kapetanka reprezentance in v Jugoslaviji dvakrat izbrana za športnico leta. V kakšnih razmerah se je razvila v eno najboljših igralk tedanjega obdobja, kako se je vzpenjala po teniški lestvici in kdo so njene naslednice? Odgovore ponuja tokratna epizoda Vrnitve v prihodnost z Luko Petričem, ki je predstavil tudi njeno prvo teniško avanturo v tujini.
Vsakoletni vrhunec kolesarske sezone je dirka po Franciji. Letos v neobičajnem terminu, a z večino najboljših kolesarjev. Med favoriti za skupno zmago je tudi Primož Roglič, ki je na generalki pred dobrim tednom dni doživel boleč padec. Vse kar morate vedeti pred začetkom dirke po Franciji izveste v sredinem večeru na Valu 202.
Čeprav smo v visokem poletju, se tudi zimski športniki že spogledujejo z novimi izzivi, ki se bodo začeli, ko bo pritisnil mraz. Poletni del sezone je namenjen treningom in tekmovanjem. Tudi med smučarskimi tekači. Žal pa letos kaže, da prav veliko tekem na rolkah ne bo. Slovenska vrsta je ostala precej okrnjena, saj sta tekmovalno pot končali Vesna Fabjan in Katja Višnar, Alenka Čebašek pa pričakuje naraščaj. V vlogo koordinatorja reprezentance se vrača Marko Gracer, glavni trener Nejc Brodar pa še čaka na novega pomočnika. Dosedanji olimpijski in svetovni prvak Ola Vigan Hattestad je namreč odšel za trenerja ženske vrste na Norveškem.
Najuspešnejši slovenski atlet vseh časov se je leta 2008 v Pekingu zavihtel na olimpijski prestol. Leto pozneje je v Berlinu združil olimpijski naslov z naslovom svetovnega prvaka v metu kladiva. Radijski športni časovni stroj se vrača v leto 2008, ko je Primož Kozmus navdušil z osredotočenostjo in suverenostjo. Tekmecem je nagnal strah v kosti in poskrbel za edino slovensko atletsko olimpijsko zlato. Z Borisom Ličofom, tedanjim reporterjem na nacionalnem olimpijskem stadionu, govoriva o ekipi, s katero se je zavihtel na vrh. Kako je zgradil psihično trdnost in kje je bil ključ do rezultatskega preskoka, ki mu je omogočil boj za kolajne velikih tekmovanj? V novi epizodi Vrnitve v prihodnost tudi o tem, kaj je bil vzrok za razhod obeh glavnih protagonistov največjih atletskih uspehov Primoža Kozmusa in Vladimirja Keva in kakšen potencial ima slovenska atletska šola metov? Vabljeni na atletsko popotovanje v preteklost.
Vodilna trojica v prvi ligi ohranja status quo. Olimpija ima še vedno štiri točke prednosti, potem ko je nasula sedem golov Triglavu, trener Maribora Sergej Jakirović pravi, da je treba Marcosu Tavaresu postaviti kip na zahodni tribuni, slovenski Brazilec je znova rešil vijoličaste, gost oddaje pa je bil trener Celja Dušan Kosič. Slišite lahko kaj motivira Celjane, da ohranjajo stik z velikima, več pa tudi o preobrazbi kluba. Pred leti so imeli v knežjem mestu precej težav z nezanesljivimi lastniki, potem pa so z dobro vzgojo in uspešnimi nakupi postali precej stabilnejši klub. Podrobno smo se tudi lotili Liverpoola in prvega ligaškega naslova Rdečih po 30-ih letih. Kdaj je bilo v teh treh desetletju najtežje za navijače tega angleškega velikana in kaj je najbolj botrovalo k vzponu kluba? O tem, navijač kluba in novinar MMC Mitja Lisjak, ob voditelju Luki Petriču pa so se zbrali še člani radijske športne redakcije Boštjan Janežič, Jože Pepevnik in Marko Cirman.
Mali ljubljanski prvoligaš blesti v nadaljevanju prvenstva, veliki pa je kljub vodstvu na lestvici odpustil svojega trenerja. Bravu uspeva z dolgoročnim, postopnim delom, z ekipo mladih igralcev, ki so bodisi doma vzgojeni bodisi drugje niso dobili priložnosti, Olimpija pa vseskozi išče krajšnice. V oddaji boste slišali več o mladi gardi Brava in kdo je Dino Skender, novi trener Olimpije. Podrobneje tudi o skromnih predstavah sicer obetavnega Celja in o Mariboru, ki mirno koraka proti vrhu, tudi po zaslugi širokega kadra in dobre organizacije. Gostje oddaje so bili Matej Grošelj s časnika Dnevnik ter iz radijske športne redakcije Marko Cirman, Boštjan Janežič in voditelj Luka Petrič.
Neveljaven email naslov