Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Agencije za zaposlovanje

13.09.2011


Ob stečajih in neperspektivnih gospodarskih obetih je posredovanje dela vse bolj perspektivna dejavnost. V registru za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu sta v Sloveniji registrirani 202 agenciji.

Kriza je problematiko dela prek agencij za posredovanje dela izjemno zaostrila. Letos je začel veljati nov zakon o urejanju trga dela, a med registriranimi podjetji za zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu še vedno najdemo na primer Vegrad in Vegrad Inde. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da je letošnje leto prehodno in agencije še preverjajo.

Posojanje delavcev je dobičkonosna tržna niša
Po raziskavi, ki jo agencija Manpower vsako leto naredi med slovenskimi delodajalci,  29 odstotkov slovenskih delodajalcev ne najde pravih ljudi za prava delovna mesta. Na svetovni ravni je takih delodajalcev kar 34 odstotkov.

Foto: Bobo

O tem, kakšno tržno nišo predstavlja ta delež, govori podatek, da so skupni prihodki podjetja Manpower  na globalni ravni lani znašali kar 19 milijard ameriških dolarjev. Prihodki v Sloveniji so dosegli približno tisočino tega zneska in so se v primerjavi z letom prej povečali za 52 odstotkov. Skoraj 19 milijard letnega prihodka so beležili tudi pri največjem svetovnem zaposlitvenem podjetju Adecco, le da ne dolarjev, ampak evrov.

Zakaj zaposlovati prek agencij, če je za to treba plačati?
Direktorica za iskanje in selekcijo kadra v podjetju Manpower Romana Šercelj pojasnjuje, da agencije delujejo v tržnem okolju, tako da je strošek dela prek agencije nekoliko višji, kot če podjetje samo zaposli delavca. “Vendar je strošek še večji, če ne najdeš pravega človeka za pravo delovno mesto.” Poleg tega je odločilna fleksibilnost agencijskih delavcev.

Direktor Adecca Miroslav Smrekar pravi, da je cena odvisna od več dejavnikov: od tega, za kakšno vrsto dela gre, do tega, za koliko časa. Smrekar je tudi predsednik Združenja agencij za zaposlovanje, v katerega je vključenih le 15 agencij. Opozarja, da bodo agencije, ki na dolgi rok delajo z najnižjimi možnimi stroški, v današnjem okolju verjetno težje preživele od tistih, ki upoštevajo vse različne interese.

Kolobarjenje agencijskih delavcev v podjetju Hella Saturnus
Goran Lukič
iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da sindikati opažajo zaskrbljujoče trende nadomeščanja redno zaposlenih z agencijskimi delavci in odpuščanja agencijskih delavcev brez odpovednega roka. Še posebej izpostavi kolobarjenje, ko se delavec po izteku pogodbe pri eni agenciji zaposli pri drugi, čeprav še vedno dela za istega uporabnika.

Ali je sum izmikanja določilom proti veriženju pogodb v podjetju Hella Saturnus Slovenija utemeljen, smo najprej preverili pri glavi. Po besedah generalnega direktorja Cristofa Drosteja je njihova strategija zaposlovanje v podjetju. Ko pa to ni mogoče, naj bi delavec dobil stalno pogodbo prek agencije. Cristof Droste odgovornost za menjavo agencij vali na delavce. Pravi, da agencijo zamenja delavec sam.

Foto: Bobo

Odgovornost na strani delavca?
Cristof Droste se z nasmehom začudi vprašanju o odgovornosti za menjavanje agencij na istem delovnem mestu. “Mislim, da so za to odgovorni delavci. Nismo jezni, če to počnejo in še zmeraj delajo za nas, zagotovo ne. Toda ne razumem vprašanja. Kdo je odgovoren? Mislite, da je v tem kaj slabega?”

Podoben odgovor smo presenetljivo dobili tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tudi namestnik generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenko pravi, da tukaj ni nobene odgovornosti. “To je odločitev delavca, ki se je z novim delodajalcem (agencijo, op. prev.) dogovoril za delovno razmerje. Tukaj seveda tisti, ki najemajo delavce, nimajo nobene odgovornosti. To je popolnoma jasno.”

Po mnenju Zorana Kotolenka zakonsko predpisane omejitve dela za določen čas pri istem delodajalcu za agencijske delavce ne veljajo. “Delodajalec je agencija, delodajalec ni tisti, pri katerem se delo opravlja. In tega je treba iz te logike razmišljanja seveda izključiti. Tisti, ki želi pri agenciji najemati delavce, to lahko počne tudi naslednjih 20 let, če na ta način rešuje svojo problematiko upravljanja dela.”

Izigravanje zakona
Zoran Kotolenko meni, da pri podajanju delavcev med agencijami pri istem delodajalcu ne gre za izigravanje zakona. Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter sodelavka Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Barbara Kresal pa pravi, da izmenično zaposlovanje za določen čas prek zaposlitvenih agencij pri istem podjetju uporabniku ni sprejemljivo, če presega časovne omejitve dela za določen čas in tudi sicer ni razlogov za zaposlitev za določen čas. “Zakonodaja bi morala z jasnejšimi in strožjimi določbami take zlorabe preprečiti.”

Moderni sužnji
Sindikalist ZSSS v podjetju Hella Saturnus Vlado Hajdinjak agencijskim delavcem pravi moderni sužnji, saj nimajo nobenih možnosti, da bi si v življenju kaj ustvarili. “Kaj lahko ta delavec naredi v življenju? Nič. Ne dobi kredita, vsak dan je pod stresom, ker ne ve, kaj ga jutri čaka. Žalostno. Nobenih pravic nima. Kako naj si ta delavec ustvari družino? Danes ima službo, jutri je nima, ne more do stanovanja. Govorijo o tem, koliko mladih živi pri starših – saj morajo, kje pa bodo živeli, če jih nihče noče redno zaposliti?”

Vlado Hajdinjak pravi, da delavce v podjetju prerazporejajo iz ene agencije v drugo. Po njegovem mnenju se to dogaja po celi Sloveniji. Zanima ga, kaj delajo inšpektorji za delo.

Dobičkonosna diskriminacija agencijskih delavcev
V. d. glavnega inšpektorja za delo Boris Ružič nam med drugim odgovori, da se delodajalci na vse mogoče načine izogibajo zakonskim omejitvam ter pogojem glede zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku z namenom pridobivanja protipravne premoženjskem koristi. V letu 2010 so glede zagotavljanja dela drugemu uporabniku ugotovili 55 kršitev, v letu 2011 pa do avgusta 32. Največ kršitev je povezanih s tem, da agencije niso vpisane v register.

foto: Bobo

Agencije, ki posojajo delavce podjetju Hella Saturnus, so vpisane v register, kljub temu pa za njihove delavce veljajo drugačna pravila kot za redno zaposlene. Redno zaposleni v podjetju so dobili najvišji možen regres, agencijski delavci pa minimalnega in še tega na obroke. “Ne vidim vzroka, zakaj bi agencija regres izplačala na koncu leta. Ali posluje z izgubo? Ne verjamem,” je kritičen sindikalist Vlado Hajdinjak, ki pa sam ni podal nobene prijave na Inšpektorat za delo.

Vse tri agencije, ki posojajo delavce tudi podjetju Hella Saturnus, so lani beležile visoke bilančne dobičke. V agenciji Naton je ta znašal 870 tisoč evrov, v Manpower skoraj 1.700.000 evrov, v Adecco pa 5 milijonov evrov.

Realnost agencijskih delavk v tovarniških halah: nižji regres in prezaposlitve
Agencije torej ne poslujejo z izgubo. Imajo pa jo delavci. Odpravili smo se v tovarniško dvorano. Ena izmed delavk je potrdila, da so redno zaposleni regres dobili izplačan v celoti, medtem ko ga agencijski delavci dobijo izplačanega v dveh delih. Naslednja agencijska delavka pravi, da so jo dveh letih dela za agencijo Naton prezaposlili v drugo agencijo in se tako izognili zakonskim omejitvam. Pojasnili so ji, da je po dveh letih dela za njih ne morejo redno zaposliti in da ji preostane edino prezaposlitev. “Sprejela sem, ker nisem imela druge možnosti.” V Natonu odkrito priznavajo, da po zakonsko pretečenem času zaposlitve delavce obvestijo, da se v zvezi z novo zaposlitvijo lahko obrnejo na drugo agencijo.

Huda zloraba pravic
Delavka v podjetju Hella Saturnus pogodbe z agencijami sklepa vsak mesec znova. “27 pogodb sem že podpisala. “Ima nižjo plačo kot redno zaposleni na istem delovnem mestu. O plačah se sicer ne govori na glas. Da so plačilne liste redno zaposlenih dobro varovana skrivnost, nam je povedala tudi agencijska delavka iz podjetja Henkel Slovenija v Mariboru. Vlogo za zaposlitev je poslala na Henkel, kjer je opravila tudi zaposlitveni razgovor. Potem pa so ji dejali, da se mora, če želi dobiti delo, zaposliti prek agencije.

Dr. Barbara Kresal pravi, da je praksa, o kateri pričajo delavke, očitno nezakonita in pomeni hudo zlorabo delavčevih pravic. Je v nasprotju z namenom in cilji omejevanja zaposlovanja za določen čas, kot izhaja iz evropske direktive. Nujno je, da se ustrezno odzove tudi zakonodajalec, predvsem da poskrbi za učinkovitejšo inšpekcijo dela.

Kršitev je ogromno
O večji učinkovitosti nadzora v prihodnje pa Zoran Kotolenko z Ministrstva za delo pravi, da živimo na zemljepisni širini, kjer nismo posebej nastavljeni na spoštovanje zakonov. “V naših genih je zapisana nekakšna usmeritev, da zakone izredno radi izigravamo in iščemo luknje v njih. To je značilnost našega prostora.” Zoran Kotolenko pravi, da so na Ministrstvu za delo poskusili zakonsko urediti učinkovitejši nadzor z višjimi sankcijami in omejitvijo vstopa v dejavnost s tem, da agencija v preteklem poslovanju ni smela kršiti zakonodaje.

“Zakonodajalec lahko zagotovi ustrezne podlage za nadzor. Žal pa je tako, da imamo 170.000 pravnih subjektov v tej deželi, imamo toliko inšpektorjev, kot jih imamo, kršitev je ogromno, prav tako pa problemov, ki jih je ustvarila kriza. Včasih je vtis, da se nič ne nadzira, a vam lahko povem tudi iz javno objavljenih poročil o preprečevanju dela na črno, da je odkritih kršitev ogromno. Seveda pa bi bilo potrebno še več nadzora, da bi ta trend kršenja zakonov usmerili v smer, da je zakone le treba spoštovati.”

Foto: Bobo

Negativni trendi tudi v tujini
Sindikalist Goran Lukič opozarja na primer nemškega podjetja Schlecker, ki je delavce najprej odpustilo, nato pa jih ponovno zaposlilo prek agencije za posredovanje dela. “Preden so postali agencijski delavci, so imeli kot redno zaposleni urno postavko 12 evrov. Zdaj dobijo šest evrov na uro.” Nemški sindikate Verdi, ki je to zgodbo izpostavil, sumi, da je agencija, ki je ta prenos delavcev omogočila, hišna agencija podjetja Schlecker, še dodaja Goran Lukič.

Veliko agencij v Slovenijo pride skupaj z multinacionalkami
Dr. Andrej Kohont
s Fakultete za družbene vede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas,  in zaradi večje fleksibilnosti drugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgo delujejo prek agencij. “Po drugi strani pa še vedno velja, da agencije ponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet.” Manpower je tako v letu 2010 zaposloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa je konec leta od 1.938-ih zaposloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je zaposloval več kot 3.000 ljudi.

Agencije zaposlujejo predvsem lažje zaposljivi kader
Zavod RS za zaposlovanje agencijam  lahko financira sredstva za zaposlitev težje zaposljivih oseb. Vendar vodja zaposlovanja Darja Jamnik pravi, da se je prek teh koncesijskih pogodb do konca avgusta zaposlilo samo 31 posameznikov. ”To ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavod za zaposlovanje v evidencah te kategorije.”

Zavod RS za zaposlovanje, kljub vse večji konkurenci, ostaja osrednja ustanova za posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da je vsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. ”Agencije vedno jemljemo kot partnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju zaposlitve.”

Dobre izkušnje
Saša Zidanšek je bila prek agencija zaposlena kot višji kader pri agenciji Adecco in pravi, da je vse potekalo tako, kot da bi bila redno zaposlena in bi imela enako pogodbo kot vsi ostali. Da obstajajo primeri dobre prakse, priznavajo tudi sindikati. Goran Lukič pravi, da ponekod pride do vzajemnega sodelovanja delodajalcev in sindikatov na področju agencijskega zaposlovanja.

»Predvsem tega, da se agencijskim delavcem omogoči prehod v redno zaposlitev. Tak primer je podjetje ETI Izlake, kjer smo uspeli vzpostaviti kolektivno pogodbo, ki agencijskim delavcem omogoča možnost za redno zaposlitev. In to je tudi uspelo. Nekaj 10 agencijskim delavcem smo pomagali dobiti zaposlitev za nedoločen čas.« Redno se je sicer zaposlilo tudi nekaj delavk v podjetju Hella Saturnus, kjer so še pred nekaj meseci večino v tovarni predstavljale agencijske delavke. Danes je že nekaj več redno zaposlenih.

Agencije imajo prihodnost
Dr. Andrej Kohont meni, da delodajalci ločijo agencije, od katerih lahko veliko pričakujejo, ker dajejo kredibilne in strokovno podkrepljene rešitve. S predizborom kadrov podjetju prihranijo čas in stroške. ”Agencije morajo delovati kot utež med iskalci zaposlitve in delodajalci. So lahko zelo učinkovit kanal, vendar sta tukaj pomembna etičnost in strokovnost delovanja, se pravi skladnost z veljavnimi predpisi.”

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve obljubljajo, da bodo zaradi zlorab določb glede zaposlovanja za določen čas pri spremembah Zakona o delovnih razmerjih pozornost namenili tudi temu področju.


Vroči mikrofon

1271 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Agencije za zaposlovanje

13.09.2011


Ob stečajih in neperspektivnih gospodarskih obetih je posredovanje dela vse bolj perspektivna dejavnost. V registru za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu sta v Sloveniji registrirani 202 agenciji.

Kriza je problematiko dela prek agencij za posredovanje dela izjemno zaostrila. Letos je začel veljati nov zakon o urejanju trga dela, a med registriranimi podjetji za zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu še vedno najdemo na primer Vegrad in Vegrad Inde. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da je letošnje leto prehodno in agencije še preverjajo.

Posojanje delavcev je dobičkonosna tržna niša
Po raziskavi, ki jo agencija Manpower vsako leto naredi med slovenskimi delodajalci,  29 odstotkov slovenskih delodajalcev ne najde pravih ljudi za prava delovna mesta. Na svetovni ravni je takih delodajalcev kar 34 odstotkov.

Foto: Bobo

O tem, kakšno tržno nišo predstavlja ta delež, govori podatek, da so skupni prihodki podjetja Manpower  na globalni ravni lani znašali kar 19 milijard ameriških dolarjev. Prihodki v Sloveniji so dosegli približno tisočino tega zneska in so se v primerjavi z letom prej povečali za 52 odstotkov. Skoraj 19 milijard letnega prihodka so beležili tudi pri največjem svetovnem zaposlitvenem podjetju Adecco, le da ne dolarjev, ampak evrov.

Zakaj zaposlovati prek agencij, če je za to treba plačati?
Direktorica za iskanje in selekcijo kadra v podjetju Manpower Romana Šercelj pojasnjuje, da agencije delujejo v tržnem okolju, tako da je strošek dela prek agencije nekoliko višji, kot če podjetje samo zaposli delavca. “Vendar je strošek še večji, če ne najdeš pravega človeka za pravo delovno mesto.” Poleg tega je odločilna fleksibilnost agencijskih delavcev.

Direktor Adecca Miroslav Smrekar pravi, da je cena odvisna od več dejavnikov: od tega, za kakšno vrsto dela gre, do tega, za koliko časa. Smrekar je tudi predsednik Združenja agencij za zaposlovanje, v katerega je vključenih le 15 agencij. Opozarja, da bodo agencije, ki na dolgi rok delajo z najnižjimi možnimi stroški, v današnjem okolju verjetno težje preživele od tistih, ki upoštevajo vse različne interese.

Kolobarjenje agencijskih delavcev v podjetju Hella Saturnus
Goran Lukič
iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da sindikati opažajo zaskrbljujoče trende nadomeščanja redno zaposlenih z agencijskimi delavci in odpuščanja agencijskih delavcev brez odpovednega roka. Še posebej izpostavi kolobarjenje, ko se delavec po izteku pogodbe pri eni agenciji zaposli pri drugi, čeprav še vedno dela za istega uporabnika.

Ali je sum izmikanja določilom proti veriženju pogodb v podjetju Hella Saturnus Slovenija utemeljen, smo najprej preverili pri glavi. Po besedah generalnega direktorja Cristofa Drosteja je njihova strategija zaposlovanje v podjetju. Ko pa to ni mogoče, naj bi delavec dobil stalno pogodbo prek agencije. Cristof Droste odgovornost za menjavo agencij vali na delavce. Pravi, da agencijo zamenja delavec sam.

Foto: Bobo

Odgovornost na strani delavca?
Cristof Droste se z nasmehom začudi vprašanju o odgovornosti za menjavanje agencij na istem delovnem mestu. “Mislim, da so za to odgovorni delavci. Nismo jezni, če to počnejo in še zmeraj delajo za nas, zagotovo ne. Toda ne razumem vprašanja. Kdo je odgovoren? Mislite, da je v tem kaj slabega?”

Podoben odgovor smo presenetljivo dobili tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tudi namestnik generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenko pravi, da tukaj ni nobene odgovornosti. “To je odločitev delavca, ki se je z novim delodajalcem (agencijo, op. prev.) dogovoril za delovno razmerje. Tukaj seveda tisti, ki najemajo delavce, nimajo nobene odgovornosti. To je popolnoma jasno.”

Po mnenju Zorana Kotolenka zakonsko predpisane omejitve dela za določen čas pri istem delodajalcu za agencijske delavce ne veljajo. “Delodajalec je agencija, delodajalec ni tisti, pri katerem se delo opravlja. In tega je treba iz te logike razmišljanja seveda izključiti. Tisti, ki želi pri agenciji najemati delavce, to lahko počne tudi naslednjih 20 let, če na ta način rešuje svojo problematiko upravljanja dela.”

Izigravanje zakona
Zoran Kotolenko meni, da pri podajanju delavcev med agencijami pri istem delodajalcu ne gre za izigravanje zakona. Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter sodelavka Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Barbara Kresal pa pravi, da izmenično zaposlovanje za določen čas prek zaposlitvenih agencij pri istem podjetju uporabniku ni sprejemljivo, če presega časovne omejitve dela za določen čas in tudi sicer ni razlogov za zaposlitev za določen čas. “Zakonodaja bi morala z jasnejšimi in strožjimi določbami take zlorabe preprečiti.”

Moderni sužnji
Sindikalist ZSSS v podjetju Hella Saturnus Vlado Hajdinjak agencijskim delavcem pravi moderni sužnji, saj nimajo nobenih možnosti, da bi si v življenju kaj ustvarili. “Kaj lahko ta delavec naredi v življenju? Nič. Ne dobi kredita, vsak dan je pod stresom, ker ne ve, kaj ga jutri čaka. Žalostno. Nobenih pravic nima. Kako naj si ta delavec ustvari družino? Danes ima službo, jutri je nima, ne more do stanovanja. Govorijo o tem, koliko mladih živi pri starših – saj morajo, kje pa bodo živeli, če jih nihče noče redno zaposliti?”

Vlado Hajdinjak pravi, da delavce v podjetju prerazporejajo iz ene agencije v drugo. Po njegovem mnenju se to dogaja po celi Sloveniji. Zanima ga, kaj delajo inšpektorji za delo.

Dobičkonosna diskriminacija agencijskih delavcev
V. d. glavnega inšpektorja za delo Boris Ružič nam med drugim odgovori, da se delodajalci na vse mogoče načine izogibajo zakonskim omejitvam ter pogojem glede zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku z namenom pridobivanja protipravne premoženjskem koristi. V letu 2010 so glede zagotavljanja dela drugemu uporabniku ugotovili 55 kršitev, v letu 2011 pa do avgusta 32. Največ kršitev je povezanih s tem, da agencije niso vpisane v register.

foto: Bobo

Agencije, ki posojajo delavce podjetju Hella Saturnus, so vpisane v register, kljub temu pa za njihove delavce veljajo drugačna pravila kot za redno zaposlene. Redno zaposleni v podjetju so dobili najvišji možen regres, agencijski delavci pa minimalnega in še tega na obroke. “Ne vidim vzroka, zakaj bi agencija regres izplačala na koncu leta. Ali posluje z izgubo? Ne verjamem,” je kritičen sindikalist Vlado Hajdinjak, ki pa sam ni podal nobene prijave na Inšpektorat za delo.

Vse tri agencije, ki posojajo delavce tudi podjetju Hella Saturnus, so lani beležile visoke bilančne dobičke. V agenciji Naton je ta znašal 870 tisoč evrov, v Manpower skoraj 1.700.000 evrov, v Adecco pa 5 milijonov evrov.

Realnost agencijskih delavk v tovarniških halah: nižji regres in prezaposlitve
Agencije torej ne poslujejo z izgubo. Imajo pa jo delavci. Odpravili smo se v tovarniško dvorano. Ena izmed delavk je potrdila, da so redno zaposleni regres dobili izplačan v celoti, medtem ko ga agencijski delavci dobijo izplačanega v dveh delih. Naslednja agencijska delavka pravi, da so jo dveh letih dela za agencijo Naton prezaposlili v drugo agencijo in se tako izognili zakonskim omejitvam. Pojasnili so ji, da je po dveh letih dela za njih ne morejo redno zaposliti in da ji preostane edino prezaposlitev. “Sprejela sem, ker nisem imela druge možnosti.” V Natonu odkrito priznavajo, da po zakonsko pretečenem času zaposlitve delavce obvestijo, da se v zvezi z novo zaposlitvijo lahko obrnejo na drugo agencijo.

Huda zloraba pravic
Delavka v podjetju Hella Saturnus pogodbe z agencijami sklepa vsak mesec znova. “27 pogodb sem že podpisala. “Ima nižjo plačo kot redno zaposleni na istem delovnem mestu. O plačah se sicer ne govori na glas. Da so plačilne liste redno zaposlenih dobro varovana skrivnost, nam je povedala tudi agencijska delavka iz podjetja Henkel Slovenija v Mariboru. Vlogo za zaposlitev je poslala na Henkel, kjer je opravila tudi zaposlitveni razgovor. Potem pa so ji dejali, da se mora, če želi dobiti delo, zaposliti prek agencije.

Dr. Barbara Kresal pravi, da je praksa, o kateri pričajo delavke, očitno nezakonita in pomeni hudo zlorabo delavčevih pravic. Je v nasprotju z namenom in cilji omejevanja zaposlovanja za določen čas, kot izhaja iz evropske direktive. Nujno je, da se ustrezno odzove tudi zakonodajalec, predvsem da poskrbi za učinkovitejšo inšpekcijo dela.

Kršitev je ogromno
O večji učinkovitosti nadzora v prihodnje pa Zoran Kotolenko z Ministrstva za delo pravi, da živimo na zemljepisni širini, kjer nismo posebej nastavljeni na spoštovanje zakonov. “V naših genih je zapisana nekakšna usmeritev, da zakone izredno radi izigravamo in iščemo luknje v njih. To je značilnost našega prostora.” Zoran Kotolenko pravi, da so na Ministrstvu za delo poskusili zakonsko urediti učinkovitejši nadzor z višjimi sankcijami in omejitvijo vstopa v dejavnost s tem, da agencija v preteklem poslovanju ni smela kršiti zakonodaje.

“Zakonodajalec lahko zagotovi ustrezne podlage za nadzor. Žal pa je tako, da imamo 170.000 pravnih subjektov v tej deželi, imamo toliko inšpektorjev, kot jih imamo, kršitev je ogromno, prav tako pa problemov, ki jih je ustvarila kriza. Včasih je vtis, da se nič ne nadzira, a vam lahko povem tudi iz javno objavljenih poročil o preprečevanju dela na črno, da je odkritih kršitev ogromno. Seveda pa bi bilo potrebno še več nadzora, da bi ta trend kršenja zakonov usmerili v smer, da je zakone le treba spoštovati.”

Foto: Bobo

Negativni trendi tudi v tujini
Sindikalist Goran Lukič opozarja na primer nemškega podjetja Schlecker, ki je delavce najprej odpustilo, nato pa jih ponovno zaposlilo prek agencije za posredovanje dela. “Preden so postali agencijski delavci, so imeli kot redno zaposleni urno postavko 12 evrov. Zdaj dobijo šest evrov na uro.” Nemški sindikate Verdi, ki je to zgodbo izpostavil, sumi, da je agencija, ki je ta prenos delavcev omogočila, hišna agencija podjetja Schlecker, še dodaja Goran Lukič.

Veliko agencij v Slovenijo pride skupaj z multinacionalkami
Dr. Andrej Kohont
s Fakultete za družbene vede pravi, da so agencije v tujini bolj razširjene, kot pri nas,  in zaradi večje fleksibilnosti drugačne tudi po strukturi. Določeni svobodni poklici, na primer arhitekti, zelo dolgo delujejo prek agencij. “Po drugi strani pa še vedno velja, da agencije ponujajo predvsem nižje izobražen kader. Nekje do nivoja fakultet.” Manpower je tako v letu 2010 zaposloval 9 odstotkov ljudi s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Adecco pa je konec leta od 1.938-ih zaposloval le 108 takšnih delavcev. V celem letu je zaposloval več kot 3.000 ljudi.

Agencije zaposlujejo predvsem lažje zaposljivi kader
Zavod RS za zaposlovanje agencijam  lahko financira sredstva za zaposlitev težje zaposljivih oseb. Vendar vodja zaposlovanja Darja Jamnik pravi, da se je prek teh koncesijskih pogodb do konca avgusta zaposlilo samo 31 posameznikov. ”To ni zelo visoka številka, če pogledamo, kakšno veliko število oseb ima Zavod za zaposlovanje v evidencah te kategorije.”

Zavod RS za zaposlovanje, kljub vse večji konkurenci, ostaja osrednja ustanova za posredovanje dela. Darja Jamnik pravi, da je vsaka konkurenca dobrodošla, ker lahko z njo pridobimo vsi. ”Agencije vedno jemljemo kot partnerja, ki lahko pripomore k še večji aktivnosti brezposelnih oseb pri iskanju zaposlitve.”

Dobre izkušnje
Saša Zidanšek je bila prek agencija zaposlena kot višji kader pri agenciji Adecco in pravi, da je vse potekalo tako, kot da bi bila redno zaposlena in bi imela enako pogodbo kot vsi ostali. Da obstajajo primeri dobre prakse, priznavajo tudi sindikati. Goran Lukič pravi, da ponekod pride do vzajemnega sodelovanja delodajalcev in sindikatov na področju agencijskega zaposlovanja.

»Predvsem tega, da se agencijskim delavcem omogoči prehod v redno zaposlitev. Tak primer je podjetje ETI Izlake, kjer smo uspeli vzpostaviti kolektivno pogodbo, ki agencijskim delavcem omogoča možnost za redno zaposlitev. In to je tudi uspelo. Nekaj 10 agencijskim delavcem smo pomagali dobiti zaposlitev za nedoločen čas.« Redno se je sicer zaposlilo tudi nekaj delavk v podjetju Hella Saturnus, kjer so še pred nekaj meseci večino v tovarni predstavljale agencijske delavke. Danes je že nekaj več redno zaposlenih.

Agencije imajo prihodnost
Dr. Andrej Kohont meni, da delodajalci ločijo agencije, od katerih lahko veliko pričakujejo, ker dajejo kredibilne in strokovno podkrepljene rešitve. S predizborom kadrov podjetju prihranijo čas in stroške. ”Agencije morajo delovati kot utež med iskalci zaposlitve in delodajalci. So lahko zelo učinkovit kanal, vendar sta tukaj pomembna etičnost in strokovnost delovanja, se pravi skladnost z veljavnimi predpisi.”

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve obljubljajo, da bodo zaradi zlorab določb glede zaposlovanja za določen čas pri spremembah Zakona o delovnih razmerjih pozornost namenili tudi temu področju.


11.04.2023

Urbana prihodnost: Lahko mikromobilnost nadomesti avtomobil?

Še nikoli prej po mestnih središčih ni švigalo toliko različnih prevoznih sredstev kot danes. Kolesom so se pridružila tista, ki uporabnikom pomagajo z akumulatorjem, tu so še električni skiroji in rolke, ki zlasti v območjih, namenjenih tudi pešcem, nemalokrat povzročijo precejšnjo zmedo ter vodijo v konfliktne situacije. Kako doseči mirno sobivanje uporabnikov vsega omenjenega in ali lahko mikromobilnost postane resna alternativa prevozom z osebnimi avtomobili v mestih?


05.04.2023

Cen elektrike, kakršne smo poznali, ne bo več

Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?


28.03.2023

Estonska digitalizacija za slovenske zdravstvene meglice

Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?


28.03.2023

Zaslepljeni od dela pozabljamo na spanje in gibanje

Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?


22.03.2023

Kot družba se moramo dogovoriti, da na cesti popazimo na starejše voznike

Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?


21.03.2023

Do kod lahko sežejo obrestne mere v območju z evrom?

Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.


08.03.2023

Položaj žensk v kulturi, turizmu in zdravstu

Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.


07.03.2023

Kam so šli vsi učitelji?

Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?


01.03.2023

Pritiski na tisk - brez dobrih kadrov ni kakovostnih medijev

V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.


28.02.2023

Raha Bahreini: Ljudje v Iranu žalujejo, a so hkrati polni upanja

Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.


22.02.2023

Pritiski na tisk - podpora medijem pomeni podporo demokraciji

Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?


21.02.2023

Na urgencah kadra ni, pogoste so bolniške odsotnosti, odpovedi, “štukamo” s študenti

Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.


15.02.2023

Hrana prihodnosti: Zmernost

Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.


07.02.2023

Hrana prihodnosti: Meso kot prestiž

V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?


01.02.2023

Pritiski na tisk - lastniki in vodstva

Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?


31.01.2023

Hrana prihodnosti: Globalna proizvodnja hrane povzroči četrtino svetovnih izpustov toplogrednih plinov

V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.


25.01.2023

Duhovi bojišča: kako droni spreminjajo vojskovanje

Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.


24.01.2023

Več akcije in manj govora

Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.


18.01.2023

Z betonom proti poplavam na Sori

V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?


11.01.2023

Brez solidarnosti ni javnega zdravstva

Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.


Stran 7 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov