Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
To noč, ko se bo 20. prevesil v 21. oktober 2011, bo predsednik države Danilo Türk razpisal predčasne parlamentarne volitve. Prve v samostojni Sloveniji. Močno si jih je želel velik del politike, zahteval jih je tudi pretežni del volivcev.
In kaj to konkretno pomeni? Da bo po 4. decembru vse drugače je seveda utopija. So pa lahko te volitve vseeno prelomne. V več pogledih, odgovarjajo tisti, ki sicer nenehno sprašujejo – “merilci” javnega mnenja.
Preverili smo splošno uveljavljena mnenja, stereotipe o slovenskih volivcih. Če sploh držijo in kaj pomenijo.
S tem smo skušali portretirati zelo abstrakten pojem – slovensko volilno telo. To, da vsake toliko ob nedeljah prispeva odstotke strankam in listam, je seveda še najbolj “enostavno”. Volilno telo ima namreč tudi kup vrednot, prioritet, želja … Tri strokovnjake smo vprašali, koliko bodo vplivale na volilni rezultat.
“Te volitve ne bodo toliko politične, bolj bodo ekonomske in socialne,” pravi Janja Božič Marolt z Inštituta Mediana. Novi, izpostavljeni obrazi ne bodo dovolj, težko bodo zmagali le zato, ker so stopili v ring s političnimi strankami, ki so Slovenijo razočarale. Namreč: “Volivci so doslej nagrajevali uravnoteženo – eno in drugo stran, z nobeno pa niso bili povsem zadovoljni,” ugotavlja dr. Samo Uhan z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Pa vendar to še ni zagotovilo, da bodo 4. decembra res naredili rez, ki ga Slovenija potrebuje. “Volivci premalo tehtajo realne parametre, premalo tehtno ocenjujejo, koliko so volilne obljube kredibilne,” opozarja dr. Matevž Tomšič z novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije.
Slab zgodovinski spomin, hitro nasedanje obljubam, zadovoljenost z obrazi oziroma “političnimi blagovnimi znamkami” namesto s programi so namreč značilnosti slovenskih volivcev. Vendar se ti hkrati zavedajo nujnosti sprememb, tudi reform, v družbi, a na pravičnejši način, kot so to počele politične in ekonomske elite doslej.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
To noč, ko se bo 20. prevesil v 21. oktober 2011, bo predsednik države Danilo Türk razpisal predčasne parlamentarne volitve. Prve v samostojni Sloveniji. Močno si jih je želel velik del politike, zahteval jih je tudi pretežni del volivcev.
In kaj to konkretno pomeni? Da bo po 4. decembru vse drugače je seveda utopija. So pa lahko te volitve vseeno prelomne. V več pogledih, odgovarjajo tisti, ki sicer nenehno sprašujejo – “merilci” javnega mnenja.
Preverili smo splošno uveljavljena mnenja, stereotipe o slovenskih volivcih. Če sploh držijo in kaj pomenijo.
S tem smo skušali portretirati zelo abstrakten pojem – slovensko volilno telo. To, da vsake toliko ob nedeljah prispeva odstotke strankam in listam, je seveda še najbolj “enostavno”. Volilno telo ima namreč tudi kup vrednot, prioritet, želja … Tri strokovnjake smo vprašali, koliko bodo vplivale na volilni rezultat.
“Te volitve ne bodo toliko politične, bolj bodo ekonomske in socialne,” pravi Janja Božič Marolt z Inštituta Mediana. Novi, izpostavljeni obrazi ne bodo dovolj, težko bodo zmagali le zato, ker so stopili v ring s političnimi strankami, ki so Slovenijo razočarale. Namreč: “Volivci so doslej nagrajevali uravnoteženo – eno in drugo stran, z nobeno pa niso bili povsem zadovoljni,” ugotavlja dr. Samo Uhan z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Pa vendar to še ni zagotovilo, da bodo 4. decembra res naredili rez, ki ga Slovenija potrebuje. “Volivci premalo tehtajo realne parametre, premalo tehtno ocenjujejo, koliko so volilne obljube kredibilne,” opozarja dr. Matevž Tomšič z novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije.
Slab zgodovinski spomin, hitro nasedanje obljubam, zadovoljenost z obrazi oziroma “političnimi blagovnimi znamkami” namesto s programi so namreč značilnosti slovenskih volivcev. Vendar se ti hkrati zavedajo nujnosti sprememb, tudi reform, v družbi, a na pravičnejši način, kot so to počele politične in ekonomske elite doslej.
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov