Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prihodnosti bomo “prisiljeni” spreminjati naše potovalne navade. V Sloveniji bomo dobili poenoten sistem javnega potniškega prometa, prve enotne vozovnice bodo na štirih območjih preizkusili že prihodnje leto.
Tako krasne novice smo poslušali minuli petek. Tri dni kasneje, v ponedeljek, pa je sledila hladna prha, novica o zahtevani 50-odstotni podražitvi vozovnic ljubljanskega mestnega prometa. To dvoje že v psihološkem smislu ne more dobro vplivati na tako željeno povečano navdušenje potnikov v javnem prevozu.
O izboljšavah, ureditvi in spremembah režima javnega prevoza se v Ljubljani pogovarjamo najmanj od uvedbe tramvaja 6. septembra 1901. Pred 110 leti je imela Ljubljana 36.000 prebivalcev, danes jih ima okroglo 10-krat več, če prištejemo še vse dnevne in občasne migrante. Zaradi službovanja, šolanja, turizma in drugih opravkov, pa se v javnem prevozu tako ali drugače zrcali vsa Slovenija.
A Slovenci smo kljub temu od vpogleda v najboljši sistem javnega prevoza še zelo zelo daleč. Ta je namreč po zagotovilih strokovnjakov v Hong Kongu in prav nič bliže. Tam naj bi imeli zadevo tako lepo urejeno, da skoraj polovica (43 odstotkov), sicer relativno premožnih prebivalcev, sploh nima svojega osebnega avtomobila, ker ga preprosto ne potrebujejo.
Pri nas smo v zadnjih desetletjih doživeli številne predloge za ureditev javnega prevoza, a prav noben se ni izkazal za posebno uspešnega. V vseh večjih slovenskih mestih smo zgradili razširjene vpadnice, pa obvoznice, dočakali ljubljanski avtocestni obroč itd. Stanje na prometnem področju je danes še najbolje ponazoriti z znano krilatico, da smo prišli z dežja pod kap.
Vse razširitve prometnic so zadoščale le za nekaj časa, potem pa smo žalostno ugotavljali, da povečanja transporta z osebnimi vozili nikoli ne bomo zmogli prebaviti. Niti močno povečana okoljska ozaveščenost prebivalcev niti mukotrpno cijazenje po mestnih ulicah, nas ne prepričata v prehod na javna prevozna sredstva. Vsaj ne v dovolj velikem številu, čeprav se zadeva malenkostno, po odstotek na leto, celo izboljšuje.
Nič čudnega, bi rekel kakšen zlobnež, saj so mestni avtobusi kvečjemu počasnejši od osebnih vozil in ne obratno.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
V prihodnosti bomo “prisiljeni” spreminjati naše potovalne navade. V Sloveniji bomo dobili poenoten sistem javnega potniškega prometa, prve enotne vozovnice bodo na štirih območjih preizkusili že prihodnje leto.
Tako krasne novice smo poslušali minuli petek. Tri dni kasneje, v ponedeljek, pa je sledila hladna prha, novica o zahtevani 50-odstotni podražitvi vozovnic ljubljanskega mestnega prometa. To dvoje že v psihološkem smislu ne more dobro vplivati na tako željeno povečano navdušenje potnikov v javnem prevozu.
O izboljšavah, ureditvi in spremembah režima javnega prevoza se v Ljubljani pogovarjamo najmanj od uvedbe tramvaja 6. septembra 1901. Pred 110 leti je imela Ljubljana 36.000 prebivalcev, danes jih ima okroglo 10-krat več, če prištejemo še vse dnevne in občasne migrante. Zaradi službovanja, šolanja, turizma in drugih opravkov, pa se v javnem prevozu tako ali drugače zrcali vsa Slovenija.
A Slovenci smo kljub temu od vpogleda v najboljši sistem javnega prevoza še zelo zelo daleč. Ta je namreč po zagotovilih strokovnjakov v Hong Kongu in prav nič bliže. Tam naj bi imeli zadevo tako lepo urejeno, da skoraj polovica (43 odstotkov), sicer relativno premožnih prebivalcev, sploh nima svojega osebnega avtomobila, ker ga preprosto ne potrebujejo.
Pri nas smo v zadnjih desetletjih doživeli številne predloge za ureditev javnega prevoza, a prav noben se ni izkazal za posebno uspešnega. V vseh večjih slovenskih mestih smo zgradili razširjene vpadnice, pa obvoznice, dočakali ljubljanski avtocestni obroč itd. Stanje na prometnem področju je danes še najbolje ponazoriti z znano krilatico, da smo prišli z dežja pod kap.
Vse razširitve prometnic so zadoščale le za nekaj časa, potem pa smo žalostno ugotavljali, da povečanja transporta z osebnimi vozili nikoli ne bomo zmogli prebaviti. Niti močno povečana okoljska ozaveščenost prebivalcev niti mukotrpno cijazenje po mestnih ulicah, nas ne prepričata v prehod na javna prevozna sredstva. Vsaj ne v dovolj velikem številu, čeprav se zadeva malenkostno, po odstotek na leto, celo izboljšuje.
Nič čudnega, bi rekel kakšen zlobnež, saj so mestni avtobusi kvečjemu počasnejši od osebnih vozil in ne obratno.
Pred desetimi leti je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem - kot je veljalo tedaj - izpolnila svoj največji cilj. Se tega danes še zaveda? Dejansko čuti prednosti? Razume pomen? Ali pa - nasprotno - včlanitev v Unijo vsakič znova začuti zgolj takrat, ko iz Bruslja pridejo nova žuganja o nujnosti varčevanja, o hitri privatizaciji, o zamujenih reformah. Vidijo ljudje prednosti ali zgolj neoliberalne zahteve?
V primerjavi s prvo raziskavo iz leta 2008 je letošnja pokazala, da je nasilje med srednješolci vse pogostejši pojav. Zaradi tega bosta Dijaška organizacija in Sindikat vzgoje in izobraževanja z rezultati seznanila vse udeležence šolskega procesa, pa tudi pristojne institucije – za hitro ukrepanje proti tovrstnemu nasilju v različnih pojavnih oblikah.
Mlade ženske so na trgu dela posebej ranljiva ciljna skupina. Statistične raziskave odkrivajo, da mlada dekleta zelo težko pridejo do ustrezne prve zaposlitve, razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških pa se je v zadnjih letih povečala.
Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.
Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.
Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.
Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.
Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov