Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sporazum Acta razburja. Po tem, ko so se po evropskih državah že zvrstili protesti proti sporazumu, ki na novo zarisuje urejanje avtorskih pravice in intelektualne lastnine po državah, še posebej na spletu, je zdaj v žarišču tudi pri nas.
Slovenska veleposlanica na Japonskem Helena Drnovšek Zorko se je namreč po tem, ko je sporazum po naročilu slovenske vlade podpisala, v javnem spletnem zapisu državljanom opravičila.
“Acto sem podpisala iz državljanske malomarnosti, zato, ker nisem bila dovolj pozorna. Čisto enostavno nisem povezala sporazuma, za katerega podpis me je pooblastila vlada, s tistim sporazumom, ki po mojem državljanskem prepričanju omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok.”
Neobičajno je, da diplomat javno polemizira in komentira poteze svoje vlade, ki jih je pravzaprav dolžan upoštevati. Tako kot je neobičajen tudi postopek sprejemanja Acte. Različni osnutki sporazuma so v obtoku že vsaj štiri leta, industija – in tukaj še zdaleč ne gre le za glasbeno – pa jih je z vladami očitno uskladila v zadnjih mesecih. Pojasnjuje evropski poslanec švedske piratske stranke Christian Engstroem:
“Težava je v tem, da so se v preteklosti o vsebini Acte pogajali izključno različni predstavniki vlad, besedilo pa sploh ni prišlo v parlamentarno razpravo. Očitno je, da so ti pogajalci zastopali izključno interese lobijev. In neverjetno je, da so vlade podpisale tako pomemben sporazum brez vsakršnega obvestila ali naznanila tako evropskemu, kot nacionalnim parlamentom. To je še en dokaz, kako želijo lobiji uzakoniti Acto brez javne razprave o tem, ali je sporazum dober ali slab za Evropo.”
Andrej Piano, ministrstvo: “Lobističnih stikov ni bilo!” #acta
— Val 202 (@Val202) January 31, 2012
Lobistični podpis je v dokumentu očiten, so enotni strokovnjaki z različnih področij. Na gospodarskem ministrstvu, kjer so se pogajali v imenu Slovenije, pa lobistične stike zanikajo in jih niso prijavili. Sekretar Andrej Piano:
“Ne, nihče ni izvajal lobističnih vplivov, nas kakorkoli kontaktiral. Tega ni bilo. To odločno zanikam.”
A dejstvo je, da sporazum Acta sam po sebi ni toliko sporen, saj ureja nekatera področja, ki jih je treba urediti. Sporen je prav zaradi očitnih in vidnih vplivov korporacij, pojasnjuje strokovnjakinja za avtorsko pravo dr. Maja Bogataj Jančič.
“Najverjetneje na tak način teče veliko stvari. In s tem očitno ni nič narobe. A zadeva je prišla do te točke, ko bo treba sporazum ratificirati v evropskem in nacionalnih parlamentih. In zdaj je pravi trenutek, da demokracija, kar jo je še ostalo, opravi svojo vlogo.”
#acta Maja Bogataj Jančič: “Zakonodajalci ne dojemajo interneta. Nič se ne da delati za zaprtimi vrati.”
— Val 202 (@Val202) January 31, 2012
Ne torej gre za vprašanje Acta – da ali ne. Pač pa za vprašanje – kakšna? Domen Savič, portal e-demokracija:
“To debato bi morali sprožiti, jo umestiti v prostor, jo “prežvečiti”, razpravljati o njej in narediti boljše zaključke.”
Priložnosti za to so. Med drugim se je tudi poslanec nove vladne koalicije Branko Grims iz SDS pred sobotnim mandatarskim glasovanjem jasno izrekel PROTI sporazumu. Strokovna javnost in civilna družba to jemljeta kot zavezo, da nova vlada Acte, predvsem spornih določil, ki bi lahko posegle v zasebnost državljanov, ne bo umeščala v spremembe najrazličnejših zakonov. Nenazadnje morata Acto vendarle ratificirati tako slovenski, kot evropski parlament.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Sporazum Acta razburja. Po tem, ko so se po evropskih državah že zvrstili protesti proti sporazumu, ki na novo zarisuje urejanje avtorskih pravice in intelektualne lastnine po državah, še posebej na spletu, je zdaj v žarišču tudi pri nas.
Slovenska veleposlanica na Japonskem Helena Drnovšek Zorko se je namreč po tem, ko je sporazum po naročilu slovenske vlade podpisala, v javnem spletnem zapisu državljanom opravičila.
“Acto sem podpisala iz državljanske malomarnosti, zato, ker nisem bila dovolj pozorna. Čisto enostavno nisem povezala sporazuma, za katerega podpis me je pooblastila vlada, s tistim sporazumom, ki po mojem državljanskem prepričanju omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok.”
Neobičajno je, da diplomat javno polemizira in komentira poteze svoje vlade, ki jih je pravzaprav dolžan upoštevati. Tako kot je neobičajen tudi postopek sprejemanja Acte. Različni osnutki sporazuma so v obtoku že vsaj štiri leta, industija – in tukaj še zdaleč ne gre le za glasbeno – pa jih je z vladami očitno uskladila v zadnjih mesecih. Pojasnjuje evropski poslanec švedske piratske stranke Christian Engstroem:
“Težava je v tem, da so se v preteklosti o vsebini Acte pogajali izključno različni predstavniki vlad, besedilo pa sploh ni prišlo v parlamentarno razpravo. Očitno je, da so ti pogajalci zastopali izključno interese lobijev. In neverjetno je, da so vlade podpisale tako pomemben sporazum brez vsakršnega obvestila ali naznanila tako evropskemu, kot nacionalnim parlamentom. To je še en dokaz, kako želijo lobiji uzakoniti Acto brez javne razprave o tem, ali je sporazum dober ali slab za Evropo.”
Andrej Piano, ministrstvo: “Lobističnih stikov ni bilo!” #acta
— Val 202 (@Val202) January 31, 2012
Lobistični podpis je v dokumentu očiten, so enotni strokovnjaki z različnih področij. Na gospodarskem ministrstvu, kjer so se pogajali v imenu Slovenije, pa lobistične stike zanikajo in jih niso prijavili. Sekretar Andrej Piano:
“Ne, nihče ni izvajal lobističnih vplivov, nas kakorkoli kontaktiral. Tega ni bilo. To odločno zanikam.”
A dejstvo je, da sporazum Acta sam po sebi ni toliko sporen, saj ureja nekatera področja, ki jih je treba urediti. Sporen je prav zaradi očitnih in vidnih vplivov korporacij, pojasnjuje strokovnjakinja za avtorsko pravo dr. Maja Bogataj Jančič.
“Najverjetneje na tak način teče veliko stvari. In s tem očitno ni nič narobe. A zadeva je prišla do te točke, ko bo treba sporazum ratificirati v evropskem in nacionalnih parlamentih. In zdaj je pravi trenutek, da demokracija, kar jo je še ostalo, opravi svojo vlogo.”
#acta Maja Bogataj Jančič: “Zakonodajalci ne dojemajo interneta. Nič se ne da delati za zaprtimi vrati.”
— Val 202 (@Val202) January 31, 2012
Ne torej gre za vprašanje Acta – da ali ne. Pač pa za vprašanje – kakšna? Domen Savič, portal e-demokracija:
“To debato bi morali sprožiti, jo umestiti v prostor, jo “prežvečiti”, razpravljati o njej in narediti boljše zaključke.”
Priložnosti za to so. Med drugim se je tudi poslanec nove vladne koalicije Branko Grims iz SDS pred sobotnim mandatarskim glasovanjem jasno izrekel PROTI sporazumu. Strokovna javnost in civilna družba to jemljeta kot zavezo, da nova vlada Acte, predvsem spornih določil, ki bi lahko posegle v zasebnost državljanov, ne bo umeščala v spremembe najrazličnejših zakonov. Nenazadnje morata Acto vendarle ratificirati tako slovenski, kot evropski parlament.
Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov
Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?
Božičnica, trinajsta plača, letna nagrada in regres so učinkovite sestavine recepta za motivacijo zaposlenih
Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".
Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč. Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Velika Kladuša je precej neprivlačen kraj v severozahodni Bosni, a je bila sredi osemdesetih središče Jugoslavije. Prehrambeno podjetje Agrokomerc je bilo zgodba o uspehu, zaposlovali so več kot 12 tisoč ljudi, dvignili so razvoj celotne regije, se hitro širili … A se je izkazalo, da na račun nekritih menic. Direktor Fikret Abdić je končal v zaporu, Bosna in Hercegovina v vojni in popolnem razsulu.Kakšna je Velika Kladuša 30 let po aferi Agrokomerc, kako je mogoče, da je Fikret Abdić po vrnitvi iz zapora zaradi vojnih zločinov zdaj tam župan? Obiskali smo razvpiti kraj v Bosni in šli po sledeh Agrokomerca, katerega propad je po mnenju številnih eden izmed vzrokov za razpad Jugoslavije. Pa je (bil) Agrokomerc res tako unikaten primer, kaj je šlo narobe, lahko najdemo tudi kakšne povezave z današnjimi časi? Je morda propad Agrokorja podobna zgodba? Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek
Za šolske potrebščine, delovne učbenike in delovne zvezke, ki so jih starši kupili za svoje otroke, so se marsikateri celo zadolžil. Tudi če so šolski pripomočki, ki jih je vsako let več zgolj priporočljivi, so marsikateri starši prepričani, da so za znanje njihovih otrok pač dobrodošli, morda celo nujni. A resnica je nekje drugje. Pogovarjali smo se z Antonom Medenom, predsednikom Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.
Čeprav letošnja statistika prometnih nesreč in žrtev za zdaj kaže nekoliko boljše stanje kot lani, je to seveda še daleč od želja prometnih strokovnjakov. V tem prometnem trikotniku, ki ga sestavljajo cesta, vozilo in človek se zdi človek tisti, ki je daleč največkrat kriv za nesrečo in je torej predvsem pri njem iskati rezerve pri varnosti na naših cestah.Tokrat nismo govorili o infrastrukturi, o cestah, ki so sicer pri nas v slabem stanju. Tudi ne o avtomobilih, ki so kljub nekaterim izjemam, vedno bolj varni in pripomorejo k zmanjševanju posledic prometnih nesreč. V glavni vlogi analize prometa je tokrat nastopal voznik, udeleženec, ki je po mednarodnih raziskavah kriv za 90 % vseh neugodnosti, ki se zgodijo na cestah.
Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev. Kakšne investicije v državno cestno omrežje lahko pričakujemo v naslednjih letih in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo.
Ali oblast ne zaupa javnosti? Tudi letos je v javni razpravi kar nekaj pomembnih predpisov, ki med počitnicami ne bodo deležni take pozornosti, kot bi je bili v aktivnejših mesecih. Tudi na vprašanje, ali bi morala biti javnost bolj vključena v nastajanje predpisov, bosta v naslednjih minutah v Vročem mikrofonu odgovorila izredna profesorica s katedre za analizo politik in javno upravo ljubljanske fakultete za družbene vede doktorica Irena Bačlija Brajnik in direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici.
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.
Brezskrbnost lahko hitro spremeni v težave, sploh ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, v sebe zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti, ki jih skriva morje.
Ob poplavi prireditev v Sloveniji smo se spraševali, kakšno kulturo potrebujemo. Zakaj likovni in drugi kulturni hrami med tednom samevajo, polnijo pa jih v glavnem odprtja in razni večji dogodki! Kam je usmerjena naša pozornost, predvsem pa kam je usmerjena pozornost mladih? V studio smo povabili Nadjo Zgonik, profesorico na ALUO, in Nino Ostan, svetovalko za umetnost na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Za mnenje smo vprašali tudi Diano Koloini, umetniško vodjo SNG Maribor, in Nino Peče, vodjo Kinodvora.
Neveljaven email naslov