Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Človeška naivnost proti IT rešitvam

07.02.2012


Internet je bil nekoč medij, na katerem se je človek počutil varnega. A od tega, kar počneš in objavljaš na spletu, do tega, da to vidijo milijoni, je le en klik. In ta lahko prinese tudi negativne izkušnje. Ali je to dovolj, da se zavemo, da ta drugi svet le ni tako krasen, pa je drugo vprašanje.

Zelo zgovoren podatek: na neki šoli iz okolice Ljubljane se le 16 otrok od 351. ne počuti varnih na družabnih omrežjih, ki jih uporabljajo. Devetošolka Urška Kocutar z Osnovne šole Trnovo pravi, da se sama na spletu počuti varno, saj tam ne išče pozornosti:

“Največji problem je, ker moraš na zelo veliko straneh vpisati ime in priimek, tukaj pa si jaz kdaj kar izmislim in napišem kaj drugega.”

Đulijana Juričič je na trnovski šoli, na kateri so že zelo zgodaj začeli uvajati tehnologije, vodja informacijskih dejavnosti in učiteljica fizike. Imeli so tudi primere, ko so se dekleta gola slikala in potem te fotografije pošiljala okrog. O tem, kako ukrepati, odgovarja: naša vloga je bolj pogovorna.

“Kjer je družinsko okolje urejeno, kjer obstajajo neke vrednote, tam ni problema. Otrok to pokusi, jih dobi po glavi ali po prstih in ugotovi, da je ravnal narobe in bo pazljiv tudi v bodoče v virtualnem življenju. Tam, kjer ni urejenega družinskega okolja, so nevarnosti večje, ker te objave niso povezane samo z objavami samimi, ampak tudi z ostalimi težavami, ki jih otrok ima.”

Seksting je pošiljanje razgaljenih ali golih fotografij samega sebe po mobilnih telefonih ali internetu svojim vrstnikom. Malo manj kot tretjina slovenskih otrok in mladih med 11. do 19. letom se je že slikala brez obleke in sliko posredovala, je pokazala raziskava Mladi na netu 2010.

Osebne, intimne stvari, ki so zanimive za druge, pač hitro zakrožijo. Zato je potreben predvsem varnostni sistem, ki ga vsak najprej postavi sam pri sebi, saj stoodstotne zaščite proti človeški neumnosti računalniki nimajo.

“Zelo veliko boste naredili za svojo zaščito že, če boste namestili požarni zid, protivirusni program, redno posodabljali programe in skrbeli za gesla.”

Tako sodelavec Arnesa in SafeSI Domen Božeglav. Dolgoletna sodelavka SafeSI oziroma projekta Center za varnejši internet Đulijana Juričič opozarja, da je največja težava prav neprimerna objava podatkov. Če se spet vrnemo k mladim, sta tu tudi zasvojenost in drugačen način razmišljanja. Opažajo, da gre pri njih za spremenjeno delovanje možganov, saj niso več sposobni dolgotrajne zbranosti.

Vedno več pa je na internetu tudi nasilja, lahko celo govorimo o tem, da se je s hodnikov in dvorišč preselilo na splet, na družabna omrežja. To se dogaja tudi na Osnovni šoli Trnovo.

“Mislim da je tega več, ker so se razširila tudi socialna omrežja,” pravi devetošolka Urška Kocutar: “Bolje bi morda bilo, če bi bilo tega več na šoli, kjer bi imeli zraven tudi odrasle, ki bi takoj rešili. Na internetu nimaš nikogar in te lahko zmerjajo, kolikor hočejo.”

Domen Božeglav zato družinam (predvsem pa staršem) svetuje: Računalnik imejte v skupnem prostoru, v dnevni sobi. Vseeno pa se je treba zavedati, da je tisto, kar je prepovedano in torej tudi slabo, hkrati tudi najzanimivejše. Pa ne le za mlade.

“Bojim se, da smo odrasli celo slabši kakor naši otroci. Kolegi objavljajo vse, tudi to, kaj se dogaja z njihovimi otroki. Kako sedijo na kahlici, recimo. Nisem prepričan, da bodo otroci, ko bodo stari 14 let, veseli, ko jim bodo sošolci kazali njegovo sliki in dejali, glej tukaj si pa ti kakal, glej kako si imel napete oči. Bodimo odrasli otrokom zgled!”

Ko na spletu enkrat nekaj objavimo, je to zelo težko zbrisati.

“To je kot zobna pasta. Ko jo boste enkrat stisnili iz tube, veste, da jo bo zelo težko stlačiti nazaj. Če ne celo nemogoče.”

 


Vroči mikrofon

1271 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Človeška naivnost proti IT rešitvam

07.02.2012


Internet je bil nekoč medij, na katerem se je človek počutil varnega. A od tega, kar počneš in objavljaš na spletu, do tega, da to vidijo milijoni, je le en klik. In ta lahko prinese tudi negativne izkušnje. Ali je to dovolj, da se zavemo, da ta drugi svet le ni tako krasen, pa je drugo vprašanje.

Zelo zgovoren podatek: na neki šoli iz okolice Ljubljane se le 16 otrok od 351. ne počuti varnih na družabnih omrežjih, ki jih uporabljajo. Devetošolka Urška Kocutar z Osnovne šole Trnovo pravi, da se sama na spletu počuti varno, saj tam ne išče pozornosti:

“Največji problem je, ker moraš na zelo veliko straneh vpisati ime in priimek, tukaj pa si jaz kdaj kar izmislim in napišem kaj drugega.”

Đulijana Juričič je na trnovski šoli, na kateri so že zelo zgodaj začeli uvajati tehnologije, vodja informacijskih dejavnosti in učiteljica fizike. Imeli so tudi primere, ko so se dekleta gola slikala in potem te fotografije pošiljala okrog. O tem, kako ukrepati, odgovarja: naša vloga je bolj pogovorna.

“Kjer je družinsko okolje urejeno, kjer obstajajo neke vrednote, tam ni problema. Otrok to pokusi, jih dobi po glavi ali po prstih in ugotovi, da je ravnal narobe in bo pazljiv tudi v bodoče v virtualnem življenju. Tam, kjer ni urejenega družinskega okolja, so nevarnosti večje, ker te objave niso povezane samo z objavami samimi, ampak tudi z ostalimi težavami, ki jih otrok ima.”

Seksting je pošiljanje razgaljenih ali golih fotografij samega sebe po mobilnih telefonih ali internetu svojim vrstnikom. Malo manj kot tretjina slovenskih otrok in mladih med 11. do 19. letom se je že slikala brez obleke in sliko posredovala, je pokazala raziskava Mladi na netu 2010.

Osebne, intimne stvari, ki so zanimive za druge, pač hitro zakrožijo. Zato je potreben predvsem varnostni sistem, ki ga vsak najprej postavi sam pri sebi, saj stoodstotne zaščite proti človeški neumnosti računalniki nimajo.

“Zelo veliko boste naredili za svojo zaščito že, če boste namestili požarni zid, protivirusni program, redno posodabljali programe in skrbeli za gesla.”

Tako sodelavec Arnesa in SafeSI Domen Božeglav. Dolgoletna sodelavka SafeSI oziroma projekta Center za varnejši internet Đulijana Juričič opozarja, da je največja težava prav neprimerna objava podatkov. Če se spet vrnemo k mladim, sta tu tudi zasvojenost in drugačen način razmišljanja. Opažajo, da gre pri njih za spremenjeno delovanje možganov, saj niso več sposobni dolgotrajne zbranosti.

Vedno več pa je na internetu tudi nasilja, lahko celo govorimo o tem, da se je s hodnikov in dvorišč preselilo na splet, na družabna omrežja. To se dogaja tudi na Osnovni šoli Trnovo.

“Mislim da je tega več, ker so se razširila tudi socialna omrežja,” pravi devetošolka Urška Kocutar: “Bolje bi morda bilo, če bi bilo tega več na šoli, kjer bi imeli zraven tudi odrasle, ki bi takoj rešili. Na internetu nimaš nikogar in te lahko zmerjajo, kolikor hočejo.”

Domen Božeglav zato družinam (predvsem pa staršem) svetuje: Računalnik imejte v skupnem prostoru, v dnevni sobi. Vseeno pa se je treba zavedati, da je tisto, kar je prepovedano in torej tudi slabo, hkrati tudi najzanimivejše. Pa ne le za mlade.

“Bojim se, da smo odrasli celo slabši kakor naši otroci. Kolegi objavljajo vse, tudi to, kaj se dogaja z njihovimi otroki. Kako sedijo na kahlici, recimo. Nisem prepričan, da bodo otroci, ko bodo stari 14 let, veseli, ko jim bodo sošolci kazali njegovo sliki in dejali, glej tukaj si pa ti kakal, glej kako si imel napete oči. Bodimo odrasli otrokom zgled!”

Ko na spletu enkrat nekaj objavimo, je to zelo težko zbrisati.

“To je kot zobna pasta. Ko jo boste enkrat stisnili iz tube, veste, da jo bo zelo težko stlačiti nazaj. Če ne celo nemogoče.”

 


22.12.2015

Brez migrantov bo gospodarska rast precej nižja

Ob begunski krizi politika izpostavlja predvsem varnostni vidik. Zrasla je ograja, rodila se je “ZLOvenija”, v javnosti pa se je razplamtela še razprava o tem, kako nam bodo begunci ‘odžirali kruh’. To so predsodki in manipulacije. Podatki in demografske projekcije kažejo prav nasprotno. Pred prazniki, ko so begunci izginili z naslovnic in nihče več ne izpostavlja, da gre tudi za otroke, bomo na Valu 202 preverili, zakaj tudi mi potrebujemo migrante – tako s kulturnega, zaposlitvenega kot tudi ekonomskega vidika.


15.12.2015

Bo tudi vam Dedek Mraz prinesel davčne blagajne?

Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?


08.12.2015

Ekonomski migranti iz “mirnega” Afganistana

Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.


01.12.2015

Sistem pomoči revščino le še poglablja

Projekt brezplačne pravne pomoči, ki pod okriljem Botrstva deluje že dobri dve leti, kaže, da v revščino vse bolj tone tudi srednji sloj, da ljudje finančnih in socialnih stisk ne začnejo reševati pravočasno in so zato vse bolj kompleksni in težko rešljivi, pogoste so tudi deložacije. Lahko družinam vsaj pri ustavitvi deložacij iz stanovanj javnih stanovanjskih skladov pomaga precedenčna sodba, ki je bila vložena prav s pomočjo tega projekta in je že pravnomočna, je med drugim pojasnila vodja projekta Brezplačne pravne pomoči Nina Zidar Klemenčič.


24.11.2015

Dayton po Daytonu

“Halo, Dayton?!” Tako se oglasi prodajalka v enih izmed sarajevskih mesnic, ki se imenuje po Daytonskem mirovnem sporazumu. Družinsko podjetje so preimenovali prav po mirovnem sporazumu, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Milošević, BiH-a Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tudjman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 20 let po Daytonu močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država ima neverjetnih 14 vlad. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države in aktualnih teroristične in begunce krize?


17.11.2015

Usoda Islamske države in begunske problematike po napadu v Parizu

Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?


10.11.2015

Nastanitveni center v Gornji Radgoni

Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.


03.11.2015

VM - Piketty

Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?


27.10.2015

Etično novinarstvo na preizkušnji

Kaj imajo skupnega predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek, profesorica Lee Wilkins in kirurg Erik Brecelj? Vsi trije so prepričani, da je lahko dobro novinarstvo le etično novinarstvo.


20.10.2015

Ujeti v dežju pred schengenskimi vrati

Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.


12.10.2015

Letalstvo

Zaradi neustreznega izvajanja evropskih uredb, ki zadevajo začetno in stalno plovnost letal, se je Slovenija že znašla na evropskem sodišču. Grozi nam celo odvzem licence, kar pomeni, da naša letala ne bi smela leteti v tujino.


06.10.2015

Starejši v Sloveniji so zelo socialno izključeni

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?


29.09.2015

Zakonca Sekheta

Zakonca Sekheta sta iz Sirije prišla v Slovenijo pred dobrima dvema letoma. Njuna življenjska zgodba je kot napet film, saj ju je vojna z doma pregnala že dvakrat. Medhija in Nizam Sekheta, ki zdaj živita v Ilirski Bistrici, bosta pred Vročim mikrofonom pripovedovala o svojih izkušnjah, bolečih spominih in o načrtih, ki bi jih rada uresničila


22.09.2015

Kako pripravljeni smo na naval ksenofobije?

Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?


15.09.2015

Najboljša novica

Akcija “Najboljša novica”, ki jo ob svetovnem dnevu limfoma in levkemije pripravlja slovensko združenje bolnikov s tema boleznima, med drugim opozarja na to, da bolniki in zdravniki prvih znakov bolezni ne jemljejo dovolj resno. Pogosto tudi zato ne, ker je med bolniki vse več mladih. Po postavljeni diagnozi so bolniki pri nas zdravljeni po najsodobnejših metodah, a cene zdravil postajajo tako visoke, da jih čez čas vsem bolnikom najbrž ne bodo mogle zagotoviti niti najbogatejše države. Kako bomo v prihodnosti lahko zdravili bolnike z malignimi boleznimi, ki po zaslugi dragih zdravil vse bolj prehajajo v kronične?


08.09.2015

Ukrepi ob avgustovskem pojavu vraničnega prisada

Za prisotnost vraničnega prisada na pašniku na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja je javnost izvedela šele pet dni po potrditvi bolezni v laboratoriju. Tudi odkupovalci, ki so potem prepovedali odkup mesa s tega območja, niso bili obveščeni takoj. So bili delavci v stiku s trupli okuženih živali, ki so zdaj na preventivnem zdravljenju z antibiotiki, ustrezno zaščiteni pri ravnanju z njimi?


01.09.2015

Kako pomagati beguncem

Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.


25.08.2015

Potniški železniški promet

Vlak iz Pariza prispe v 250 km oddaljeni Bruselj v dobri uri. Od Ljubljane do Kopra vozi kar tri ure. Če ni vmes žledoloma in potniki zaradi več kot leto in pol trajajoče sanacije proge niso prisiljeni vlaka zamenjati z avtobusom. Potniški železniški promet je zrel za korenito prenovo. Vlaki so ostali v obdobju SFRJ, omrežja so neurejena, železniška postajališča niso niti senca sodobnih arhitekturno, programsko in funkcionalno urejenih postaj v razviti Evropi. Kdaj bomo tudi pri nas o železniškem potniškem prometu nehali razmišljati kot o finančnem zalogaju, temveč o priložnosti za izboljšanje mobilnosti prebivalstva, decentralizacijo države in nizkooglijčno družbo?


18.08.2015

Operacija 2014-2020 se je začela!

Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.


18.08.2015

Operacija 2014-2020 se je začela!

Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.


Stran 29 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov