Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veterinarski inšpektorji so na različnih koncih Slovenije v krmi in mleku našli rakotvorni strup aflatoksin. Nekaterim kmetijam so začasno prepovedali oddajo mleka, poraja pa se vprašanje, zakaj so na prisotnost nevarne snovi v slovenskem mleku prvi opozorili šele tuji strokovnjaki. Pred meseci so odmevali tudi rezultati o slabi kakovosti svežega mleka iz mlekomatov. Lahko verjamemo strokovnjakom, da pijemo zdravo mleko?
Zgodba z aflatoksinom se je začela pred tedni. V italijanski mlekarni so v mleku, ki ga zanje dobavlja kmet iz okolice Bleda, našli nevarni strup. To je bil alarm tudi za slovenske veterinarske inšpektorje, tako da so poostrili nadzor in kmalu res našli aflatoksin tudi pri nas.
“Tudi če nas italijanski kolegi ne bi obvestili bi naš sistem nadzora zagotovo kmalu odkrili sledi aflatoksina. Menim, da veterinarska inšpekcija v okviru danih možnosti dela zelo dobro,” pravi direktorica Veterinarske uprave RS dr. Vida Čadonič Špelič.
Pa vendarle, o sistemu nadzora vsaj nekoliko dvomijo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Sicer diplomatsko, a vendarle pozivajo k pogostejšemu in ostrejšemu nadzoru. Ciril Smrkolj, predsednik KGZS: “Nadzorni sistemi morajo resno funkcionirati, saj gre za varnost potrošnikov. Primeri okužb kažejo, da je v sistemu “od vil do vilic” nekdo opustil ustrezen nadzor.”
Pred nekaj meseci je odmevala analiza vzorcev mleka iz mlekomatov, ki jo je izvedla Zveza potrošnikov Slovenije. Rezultati so pokazali, da je kakovost svežega mleka velikokrat tudi slaba, v treh mlekomatih so odkrili celo bakterijo Listeria.
Ciril Smrkolj: Primeri okužb kažejo, da je v sistemu od vil do vilic nekdo opustil ustrezen nadzor. #mleko #aflatoksin bit.ly/mlejko
— Val 202 (@Val202) February 10, 2012
Vida Čadonič Špelič pravi, da sicer ceni delo Zveze potrošnikov Slovenije, a da v primeru omenjene analize skrivajo izvide, saj jih na Vursu kljub pozivom niso nikoli videli.
Izpad dohodkov na koroških kmetijah
Kot poroča naša dopisnica Petra Kos, je na Koroškem zdaj odpravljena prepoved prodaje mleka na vseh kmetijah, kmetje so vrnili sporno krmo Zadrugi in se zdaj za vmesni čas oskrbujejo s svojo lastno. Zadruga je od dobaviteljev skupaj kupila 11 ton krme, v dneh, ko je bil ugotovljen aflatoksin, so od kmetov dobili vrnjenih 123 vreč, z zalogo vred je to 5535 kilogramov, kar pomeni, da so dobro polovico kmetje porabili za krmo. Zadruga jim denar vrnila.
Koroški kmetje so proč zlili dobrih 6000 litrov mleka, kar predstavlja dobrih 2000 evrov izgube, strošek za vzorčenje, ki ga ima zadruga je tudi 2000 evrov, seveda pa je škoda za kmete dolgoročna, odjemalci jim ne zaupajo več….
Kako se je krma okužila, ni povsem jasno. Zelo verjetno je bila nepravilno skladiščena, res pa je, da je trgovanje s krmo za tiste z ustreznimi kapacitetami tudi dober posel. Poleti in zgodaj jeseni je zaradi velike ponudbe cena nižja, sredi zime pa se da zanjo iztržiti več, a vprašanje je, ali je krma pri vseh kmetih vedno pravilno skladiščena.
Epilog
Primeri, kot je italijansko opozorilo o najdbi aflatoksina v mleku slovenskega kmeta, so lahko tudi pozitivni, saj spodbudijo poostren nadzor in morda strnjeno vsaj v teoriji še tako dobro zastavljen sistem, ki pa seveda ni in ne more biti 100-odstotno zanesljiv.
Upati je, da je zgodba z aflatoksinom v slovenski krmi in mleku končana, prav tako se seveda nadejamo, da bodo tudi letošnje analize svežega mleka iz mlekomatov pokazale boljšo kakovost, pa ne glede na to, ali jo bo izvajala veterinarska inšpekcija ali kdo drug.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Veterinarski inšpektorji so na različnih koncih Slovenije v krmi in mleku našli rakotvorni strup aflatoksin. Nekaterim kmetijam so začasno prepovedali oddajo mleka, poraja pa se vprašanje, zakaj so na prisotnost nevarne snovi v slovenskem mleku prvi opozorili šele tuji strokovnjaki. Pred meseci so odmevali tudi rezultati o slabi kakovosti svežega mleka iz mlekomatov. Lahko verjamemo strokovnjakom, da pijemo zdravo mleko?
Zgodba z aflatoksinom se je začela pred tedni. V italijanski mlekarni so v mleku, ki ga zanje dobavlja kmet iz okolice Bleda, našli nevarni strup. To je bil alarm tudi za slovenske veterinarske inšpektorje, tako da so poostrili nadzor in kmalu res našli aflatoksin tudi pri nas.
“Tudi če nas italijanski kolegi ne bi obvestili bi naš sistem nadzora zagotovo kmalu odkrili sledi aflatoksina. Menim, da veterinarska inšpekcija v okviru danih možnosti dela zelo dobro,” pravi direktorica Veterinarske uprave RS dr. Vida Čadonič Špelič.
Pa vendarle, o sistemu nadzora vsaj nekoliko dvomijo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Sicer diplomatsko, a vendarle pozivajo k pogostejšemu in ostrejšemu nadzoru. Ciril Smrkolj, predsednik KGZS: “Nadzorni sistemi morajo resno funkcionirati, saj gre za varnost potrošnikov. Primeri okužb kažejo, da je v sistemu “od vil do vilic” nekdo opustil ustrezen nadzor.”
Pred nekaj meseci je odmevala analiza vzorcev mleka iz mlekomatov, ki jo je izvedla Zveza potrošnikov Slovenije. Rezultati so pokazali, da je kakovost svežega mleka velikokrat tudi slaba, v treh mlekomatih so odkrili celo bakterijo Listeria.
Ciril Smrkolj: Primeri okužb kažejo, da je v sistemu od vil do vilic nekdo opustil ustrezen nadzor. #mleko #aflatoksin bit.ly/mlejko
— Val 202 (@Val202) February 10, 2012
Vida Čadonič Špelič pravi, da sicer ceni delo Zveze potrošnikov Slovenije, a da v primeru omenjene analize skrivajo izvide, saj jih na Vursu kljub pozivom niso nikoli videli.
Izpad dohodkov na koroških kmetijah
Kot poroča naša dopisnica Petra Kos, je na Koroškem zdaj odpravljena prepoved prodaje mleka na vseh kmetijah, kmetje so vrnili sporno krmo Zadrugi in se zdaj za vmesni čas oskrbujejo s svojo lastno. Zadruga je od dobaviteljev skupaj kupila 11 ton krme, v dneh, ko je bil ugotovljen aflatoksin, so od kmetov dobili vrnjenih 123 vreč, z zalogo vred je to 5535 kilogramov, kar pomeni, da so dobro polovico kmetje porabili za krmo. Zadruga jim denar vrnila.
Koroški kmetje so proč zlili dobrih 6000 litrov mleka, kar predstavlja dobrih 2000 evrov izgube, strošek za vzorčenje, ki ga ima zadruga je tudi 2000 evrov, seveda pa je škoda za kmete dolgoročna, odjemalci jim ne zaupajo več….
Kako se je krma okužila, ni povsem jasno. Zelo verjetno je bila nepravilno skladiščena, res pa je, da je trgovanje s krmo za tiste z ustreznimi kapacitetami tudi dober posel. Poleti in zgodaj jeseni je zaradi velike ponudbe cena nižja, sredi zime pa se da zanjo iztržiti več, a vprašanje je, ali je krma pri vseh kmetih vedno pravilno skladiščena.
Epilog
Primeri, kot je italijansko opozorilo o najdbi aflatoksina v mleku slovenskega kmeta, so lahko tudi pozitivni, saj spodbudijo poostren nadzor in morda strnjeno vsaj v teoriji še tako dobro zastavljen sistem, ki pa seveda ni in ne more biti 100-odstotno zanesljiv.
Upati je, da je zgodba z aflatoksinom v slovenski krmi in mleku končana, prav tako se seveda nadejamo, da bodo tudi letošnje analize svežega mleka iz mlekomatov pokazale boljšo kakovost, pa ne glede na to, ali jo bo izvajala veterinarska inšpekcija ali kdo drug.
Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike.
Anže Jereb je Slovenec, ki zadnji dve desetletji živi v Kijevu, kjer si je ustvaril tudi družino. Dela v oglaševalskih vodah, trenutno je zaposlen v gruzijski agenciji, a večino časa dela na daljavo. Do nedavnega je to počel Kijeva. "V sredo zjutraj sem peljal starejšega fanta v šolo. Gledala sva letalo, ki je pristajalo na bližnjem letališču. In sem pomislil, kaj če je to zadnje letalo, ki ga vidimo pristajati. Naslednje jutro me je zbudila žena in rekla, da bombardirajo, in da moramo v zaklonišče. Takrat se je začel ta nadrealizem." Spakirali so le najnujnejše, usposobili akumulator v avtomobilu in se odpeljali. Pot do meje z Madžarsko je trajala 33 ur. Ko so enkrat uspeli prečkati mejo, so si oddahnili. Takrat so lahko mirno spali. Anže je z družino trenutno na Gorenjskem, številni prijatelji in znanci, pa tudi tast in tašča, pa so še vedno v Ukrajini.
Med letoma 2018 in 2020 je v Evropi izginilo več kot 18.000 migrantskih otrok brez spremstva, v Sloveniji več kot 1.700. Številni pristanejo v rokah izkoriščevalskih kriminalnih združb, prisiljeni v suženjsko delo ali prostitucijo. Sistem pa to spodbuja. Izginuli otroci in mladoletni migranti se v Evropi pogosto sploh ne obravnavajo kot pogrešani. Za oblasti to ni prioritetno vprašanje, vendar podatki novinarskega projekta Izgubljeni v Evropi so zaskrbljujoči. Kaj se dogaja s temi otroki?
Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit. Ampak zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.
"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni sodelavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, Tatjana Pirc sprašuje o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.
Po zgodbi iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja bodisi z naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna - denarni tokovi pa tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo. Kaj je torej dobro vedeti v letošnjem super volilnem letu, ko nas čakajo parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve?
Napetosti med zahodom in vzhodom, ki se razplamtevajo v Ukrajini, bodo imele posledice tudi v evropskem gospodarstvu in energetiki. Pa je Evropa na to pripravljena? Kako pa konflikt, ki traja že več let, doživljajo Ukrajinci? Gost Vročega mikrofona je dr. Denis Mancevič.
Le nekaj korakov naprej od sedeža hrvaškega sabora in vlade v Zagrebu, je Muzej prekinjenih zvez. Tam hranijo tudi umetniško sliko, portret Iva Sanaderja, nekdanjega predsednika vlade. Olje na platnu, ki trenutno ni del razstave in je deponirano v skladišču, je muzeju podaril neznani donator. Večjo simboliko si je težko predstavljati. Sanader in njegova stranka HDZ sta bila v največji korupcijski aferi v hrvaški politiki leta 2011 obtožena odtujitve najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-media. Del denarja naj bi končal v žepih posameznikov, del pa v črnih fondih HDZ. Iz njih so plačevali tudi znane pevce. Sodba je pravnomočna. Kakšne so na Hrvaškem razmerja med politiki, oglaševanjem in mediji, kje so največje težave, zakaj pri naših sosedih ne potrebujejo strankarskih glasil, spletnih strani in televizij, kakšne so primerjave s Slovenijo ...
V Sloveniji je kar 131 tisoč zavarovanih ljudi brez osebnega zdravnika. Med njimi so tudi ostareli, ki so več desetletij plačevali v zdravstveno blagajno. Ti se sedaj na sramoto države po pomoč obračajo tudi na pro bono ambulante, namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Našli smo dve osebni zgodbi, ki sta žrtvi novega slovenskega fenomena odstotnosti družinskih zdravnikov. Prispevek Eve Lipovšek.
Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti narašča. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela Best Western v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.
6. oktobra 2021 je na Dunaju potekala obsežna preiskava. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. Vpleteni: takratni kancler Sebastian Kurz.
Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti? O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica Alenka Terlep in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu.
Točno pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.
Čas je, da se spet pogledamo v ogledalo, ki nam ga iz meseca v mesec nastavlja varuhinja pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, uporabnic in uporabnikov različnih platform RTV Slovenija Ilinka Todorovski, in potegnemo črto pod njen petletni mandat, saj se sredi januarja poslavlja s tega položaja. Kako uspešna je bila kot most med javnostjo in javnim zavodom, med uporabniki in ustvarjalci vsebin RTV Slovenija, pa več v pogovoru z Luko Hvalcem.
Kako izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obenem promovirati zdravstvo ozemlja, so se spraševali prebivalci obeh Goric, slovenske in italijanske. In tako se je pred štirimi leti rodil petletni projekt Interreg Salute Zdravstvo, s katerim z iskanjem sinergij med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom prihajajo do številnih primerov izmenjavanja izkušenj, počasi pa upajo, da tudi pacientov čez mejo. Poudarki poskusnega projekta so usmerjeni v enoten sistem naročanja, zgodnjega prepoznavanja motenj avtističnega spektra, fiziološke nosečnosti, obravnave mladih s težavami v duševnem zdravju in socialnega vključevanja po najnaprednejših evropskih modelih.
Še eno virulentno leto je za Slovenijo, polno viharjev, včasih pričakovanih, pogosto umetno ustvarjenih. Slovenijo v preteklem letu analizirajo in komentirajo Nataša Mulec, Zdenka Bakalar, Snežana Ilijaš in Tomaž Celestina.
Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International. V Vročem mikrofonu spregovori o dogajanju v Etiopiji, o paradigmi oddaljenih konfliktov v Evropi, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah.
V ljubljanski četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila- bloki in Dom za starejše. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu gradnje le ta morala vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih. Kaj o vsem tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?
Glede na poročilo Agencije ZN za bgunce (UNHCR) se je število ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in kršitvami človekovih pravic, kljub pandemiji lani povečalo na več kot 8,2 milijona. Kar 42 odstotkov razseljenih ljudi po svetu je mlajših od 18 let. Marsikdo na poti izgubi stike s svojci, veliko je pogrešanih. Pri iskanju pogrešanih in pri ponovnem povezovanju družin se trudijo tudi v svetovnem gibanju Rdečega križa. Eno izmed orodij, ki pomaga pri tem, je spletna stran Trace the FAce oziroma Sledite obrazu, fotogalerija ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike.
Neveljaven email naslov