Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Blefiranja je konec. Če ne bo do jutri nobene garancije, bomo odstopili,” pravi Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora.
Kdo še lahko reši zimsko univerzijado v Mariboru prihodnje leto? Je sploh smiselno, da država v krizi prispeva denar?
Kako pridete do zimske univerzijade v Mariboru? Preprosto, prek spleta. Na uradni strani piše: “Pripravljeni smo”! A ne verjemite vsega, kar preberete na internetu. Tako kot tudi ni smiselno verjeti vsem obljubam in grožnjam, ki smo jih glede tega študentsko športnega tekmovanja slišali v zadnjih mesecih.
Tone Vogrinec: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Blefiranja je konec. Če ne bo nobene garancije odstopamo!” #Univerzijada
— Val 202 (@Val202) February 14, 2012
Do univerzijade je sicer še 345 dni, a čisto možno je, da se bo odštevanje končalo že čez nekaj ur!
Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Nimamo pozitivnega signala niti z Občine Maribor niti s strani države. Če ne bo nobene prave garancije bo sklep organizacijskega odbora, da se ne gremo več. Mandat bomo vrnili.”
Verbalno vse, realno nič
Maskota Zimske univerzijade 2013 je sova. "Je pozitivna in dinamična ter usmerjena v prihodnost," piše na spletnih strani www.maribor2013.eu
Prof. dr. Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) pravi, da je glavna težava seveda v infrastrukturi in v njenem financiranju.
“Začetni plan se je sfižil, ambicije so se znižale. Večina energije je bilo porabljene za ugotavljanje, kaj je mogoče narediti. Verbalno je bilo vse mogoče, realno pa praktično nič, tukaj mislim predvsem na mariborsko občino, pa tudi na ministrstvo za šolstvo in šport.”
Kot pravijo v univerzitetni športni zvezi, je (bil) osnovni razlog za organizacijo univerzijade ideja, da se z novozgrajeno infrastrukturo oplemeniti mariborski akademski prostor. Toda Tone Vogrinec opozarja: “Za noben projekt še nimamo niti gradbenega dovoljenja, tudi če dobimo denar je vprašanje, če se bo lahko gradnja sploh začela.”
Selitvi prizorišč niso naklonjeni
@tamara80s Če ne bo denarja in časa za investicije, MB ne zanima univerzijada razpršena po Sloveniji.
— Miha Markelj (@mmiha2) February 14, 2012
Vogrinec tudi opozarja, da organizacija univerzijade po različnih koncih Slovenije, predvsem na Gorenjskem, pomeni tudi veliko več logističnih in organizacijskih stroškov. “Maribor v tem primeru ne bi imel ničesar od univerzijade!”
Kljub temu, da se vseskozi govori o milijonih, pa mariborski župan Franc Kangler vztraja: “Ne gre za tako velika sredstva, mislim, da bi vseeno lahko bili uspešni. Nujne so investicije v snežni stadion, dvorani Tabor in Lukna v Ljudskem vrtu ter izgradnja cevovoda za zasneževanje po Pohorjem. Brez investicije v te projekte univerzijade v Mariboru ne bo!”
Kako se bo odločila nova vlada?
Nova vlada uradnega stališča o podpori univerzijadi še ni izrazila. “Superminister” Žiga Turk, ki odslej skrbi tudi za šport, je ob prevzemu funkcije povedal: “Nekdo iz Slovenije je dal besedo za univerzijado. Želim si, da Slovenci besedo držimo. Trudil se bom, da bo država zagotovila tretjino sredstev, seveda pa računam, da bodo tudi drugi opravili svoj posel. Univerzijada je čez eno leto, večina objektov za izvedbo v Sloveniji vendarle imamo.”
Bo univerzijada v Mariboru padla na izpitu ali pa se bo v zadnjem trenutku vendarle “izmazala”? Izvemo kmalu.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Blefiranja je konec. Če ne bo do jutri nobene garancije, bomo odstopili,” pravi Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora.
Kdo še lahko reši zimsko univerzijado v Mariboru prihodnje leto? Je sploh smiselno, da država v krizi prispeva denar?
Kako pridete do zimske univerzijade v Mariboru? Preprosto, prek spleta. Na uradni strani piše: “Pripravljeni smo”! A ne verjemite vsega, kar preberete na internetu. Tako kot tudi ni smiselno verjeti vsem obljubam in grožnjam, ki smo jih glede tega študentsko športnega tekmovanja slišali v zadnjih mesecih.
Tone Vogrinec: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Blefiranja je konec. Če ne bo nobene garancije odstopamo!” #Univerzijada
— Val 202 (@Val202) February 14, 2012
Do univerzijade je sicer še 345 dni, a čisto možno je, da se bo odštevanje končalo že čez nekaj ur!
Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora: “Jutri bomo morali dati karte na mizo. Nimamo pozitivnega signala niti z Občine Maribor niti s strani države. Če ne bo nobene prave garancije bo sklep organizacijskega odbora, da se ne gremo več. Mandat bomo vrnili.”
Verbalno vse, realno nič
Maskota Zimske univerzijade 2013 je sova. "Je pozitivna in dinamična ter usmerjena v prihodnost," piše na spletnih strani www.maribor2013.eu
Prof. dr. Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) pravi, da je glavna težava seveda v infrastrukturi in v njenem financiranju.
“Začetni plan se je sfižil, ambicije so se znižale. Večina energije je bilo porabljene za ugotavljanje, kaj je mogoče narediti. Verbalno je bilo vse mogoče, realno pa praktično nič, tukaj mislim predvsem na mariborsko občino, pa tudi na ministrstvo za šolstvo in šport.”
Kot pravijo v univerzitetni športni zvezi, je (bil) osnovni razlog za organizacijo univerzijade ideja, da se z novozgrajeno infrastrukturo oplemeniti mariborski akademski prostor. Toda Tone Vogrinec opozarja: “Za noben projekt še nimamo niti gradbenega dovoljenja, tudi če dobimo denar je vprašanje, če se bo lahko gradnja sploh začela.”
Selitvi prizorišč niso naklonjeni
@tamara80s Če ne bo denarja in časa za investicije, MB ne zanima univerzijada razpršena po Sloveniji.
— Miha Markelj (@mmiha2) February 14, 2012
Vogrinec tudi opozarja, da organizacija univerzijade po različnih koncih Slovenije, predvsem na Gorenjskem, pomeni tudi veliko več logističnih in organizacijskih stroškov. “Maribor v tem primeru ne bi imel ničesar od univerzijade!”
Kljub temu, da se vseskozi govori o milijonih, pa mariborski župan Franc Kangler vztraja: “Ne gre za tako velika sredstva, mislim, da bi vseeno lahko bili uspešni. Nujne so investicije v snežni stadion, dvorani Tabor in Lukna v Ljudskem vrtu ter izgradnja cevovoda za zasneževanje po Pohorjem. Brez investicije v te projekte univerzijade v Mariboru ne bo!”
Kako se bo odločila nova vlada?
Nova vlada uradnega stališča o podpori univerzijadi še ni izrazila. “Superminister” Žiga Turk, ki odslej skrbi tudi za šport, je ob prevzemu funkcije povedal: “Nekdo iz Slovenije je dal besedo za univerzijado. Želim si, da Slovenci besedo držimo. Trudil se bom, da bo država zagotovila tretjino sredstev, seveda pa računam, da bodo tudi drugi opravili svoj posel. Univerzijada je čez eno leto, večina objektov za izvedbo v Sloveniji vendarle imamo.”
Bo univerzijada v Mariboru padla na izpitu ali pa se bo v zadnjem trenutku vendarle “izmazala”? Izvemo kmalu.
Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.
Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?
Kaj imajo skupnega predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek, profesorica Lee Wilkins in kirurg Erik Brecelj? Vsi trije so prepričani, da je lahko dobro novinarstvo le etično novinarstvo.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Zaradi neustreznega izvajanja evropskih uredb, ki zadevajo začetno in stalno plovnost letal, se je Slovenija že znašla na evropskem sodišču. Grozi nam celo odvzem licence, kar pomeni, da naša letala ne bi smela leteti v tujino.
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Zakonca Sekheta sta iz Sirije prišla v Slovenijo pred dobrima dvema letoma. Njuna življenjska zgodba je kot napet film, saj ju je vojna z doma pregnala že dvakrat. Medhija in Nizam Sekheta, ki zdaj živita v Ilirski Bistrici, bosta pred Vročim mikrofonom pripovedovala o svojih izkušnjah, bolečih spominih in o načrtih, ki bi jih rada uresničila
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
Akcija “Najboljša novica”, ki jo ob svetovnem dnevu limfoma in levkemije pripravlja slovensko združenje bolnikov s tema boleznima, med drugim opozarja na to, da bolniki in zdravniki prvih znakov bolezni ne jemljejo dovolj resno. Pogosto tudi zato ne, ker je med bolniki vse več mladih. Po postavljeni diagnozi so bolniki pri nas zdravljeni po najsodobnejših metodah, a cene zdravil postajajo tako visoke, da jih čez čas vsem bolnikom najbrž ne bodo mogle zagotoviti niti najbogatejše države. Kako bomo v prihodnosti lahko zdravili bolnike z malignimi boleznimi, ki po zaslugi dragih zdravil vse bolj prehajajo v kronične?
Za prisotnost vraničnega prisada na pašniku na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja je javnost izvedela šele pet dni po potrditvi bolezni v laboratoriju. Tudi odkupovalci, ki so potem prepovedali odkup mesa s tega območja, niso bili obveščeni takoj. So bili delavci v stiku s trupli okuženih živali, ki so zdaj na preventivnem zdravljenju z antibiotiki, ustrezno zaščiteni pri ravnanju z njimi?
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Vlak iz Pariza prispe v 250 km oddaljeni Bruselj v dobri uri. Od Ljubljane do Kopra vozi kar tri ure. Če ni vmes žledoloma in potniki zaradi več kot leto in pol trajajoče sanacije proge niso prisiljeni vlaka zamenjati z avtobusom. Potniški železniški promet je zrel za korenito prenovo. Vlaki so ostali v obdobju SFRJ, omrežja so neurejena, železniška postajališča niso niti senca sodobnih arhitekturno, programsko in funkcionalno urejenih postaj v razviti Evropi. Kdaj bomo tudi pri nas o železniškem potniškem prometu nehali razmišljati kot o finančnem zalogaju, temveč o priložnosti za izboljšanje mobilnosti prebivalstva, decentralizacijo države in nizkooglijčno družbo?
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.
Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?
Po nekajmesečnem iskanju recepta za najprimernejšo obliko odpisa dolgov socialno najšibkejšim je zdaj zakon sprejet. Kdo bo lahko po prvem avgustu zaprosil za odpis, za katere dolgove bo mogoč, kako bo ta potekal, zakaj do odpisa niso upravičeni vsi, ki živijo pod pragom revščine in do kakšne mere bodo dolgovi res odpisani? Gostja Vročega mikrofona je bila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Neveljaven email naslov