Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pozor, Google spreminja pogoje storitev!

28.02.2012


Google s 1. marcem spreminja pogoje za svoje storitve tako, da bo podatke o različnih storitvah združil v enem samem uporabniškem profilu. Tako bo izkušnja s storitvijo še boljša, pravijo.

Varuhi internetnih pravic pa opozarjajo, da bo Google tako le še učinkoviteje shranjeval osebne podatke. Eva Galperin iz ameriške organizacije za zaščito elektronskih pravic (Electronic Frontier Foundation) zato predlaga, da izbrišete vso zgodovino iskanja in ogledov v Googlu in Youtube-u.

Popoln izbris zgodovine ni možen

Zgodovina iskanja se beleži, če ste istočasno prijavljeni v katero izmed Googlovih storitev, na primer Gmail. Eden izmed najlažjih nasvetov EFF zato je, da iskalnik uporabljate le, kadar niste prijavljeni uporabnik.

Kot so pokazali odgovori v anketi Vala 202, večina uporabnikov niti ne ve, da Google zgodovino iskanja sploh beleži. Uporabniki lahko to preverijo na naslovu: https://www.google.com/history.

@Val202 Brisanje zgodovine iskanja tik pred 1. marcem? Spominja na polnjenje rezervoarja par ur pred podražitvijo bencina & neo-ludizem. — Tomaž Kostrevc (@Tamnais) February 28, 2012

Če je beleženje zgodovine  vklopljeno, se ta beleži za nedoločen čas. Z izklopom postane nedostopna le uporabniku, Google pa jo bo še vedno hranil 18 mesecev. Po tem obdobju jo mora anonimizirati. “Nekaj boste z brisanjem zgodovine vendarle dosegli,” meni Eva Galperin.

Če je storitev brezplačna, ste storitev vi

Kritiki Googla opozarjajo, da v zameno za brezplačne storitve uporabniki interneta sami postanejo storitev. V interesu Googla je, da zbere čim več podatkov o nas. Vloga brezplačnih storitev je torej prikrivanje kompromisa, s katerim pristanemo na zbiranje velikih količin osebnih podatkov.

Gorazd Božič. Foto: M.P.

Gorazd Božič, vodja SI-CERTA na ARNES-u razlaga, da Google shranjuje vse, kar se shraniti da:

Moramo se soočiti z resnico, da velika internetna podjetja niso skupek altruističnih ljudi. To so podjetja, katerih cilj je zaslužek, tega pa predstavljajo naši podatki.

Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič pričakuje, da se bodo na nov pravilnik odzvale tudi ustanove Evropske unije. Pogoji poslovanja in pravilniki zasebnosti, ki so pogosto pisani v pravnem jeziku, pa so del mehanizma,  ki je v informacijski družbi spodletel.

Uporabnikom ne preostane drugega kot da razumejo, kakšen vpogled ima Google v našo zasebnost. Iz zgodovine iskanja se da razbrati podatke o tem, kdaj vstanemo, gremo v službo, kdaj smo na malici, pa tudi kakšne zdravstvene informacije iščemo in kam potujemo:

Verjetno bi si v realnem svetu težko predstavljali nekoga, ki bi vse to vedel o nas, skoncentrirano v enem podjetju. Tega v realnem svetu ni.

New tutorial: how to remove your YouTube viewing & search history before Google’s new #privacy policy takes effect: eff.org/r.1Tz

— Eva (@evacide) February 24, 2012

INTERVJU: Eva Galperin, Electronic Frontier Foundation

Poskušajmo razložiti spremembe pravilnika zasebnosti, ki bodo začele veljati 1. marca. Google napoveduje, da bodo zaradi njih njegove storitve še nekoliko boljše. Kaj se bo v resnici zgodilo?

Google združuje pravilnik o zasebnosti za vse svoje različne ponudbe. Do zdaj jih je bilo več deset, morda celo 100, pogoji pa so bili, kar zadeva zasebnost, različni. S prvim marcem bo imel Google poenoten pravilnik o zasebnosti.

V organizaciji Electronic Frontier Foundation predlagate izbris zgodovine in tako onemogočenje beleženje iskanja, hkrati pa opozarjate, da bo te podatke Google še vedno shranjeval. V tem primeru bo zgodovina iskanja nedostopna le meni, Googlu pa še vedno?

Točno tako. RT @val202: Vroči mikrofon: Eva Galperin (Electronic Frontier Foundation): Če je storitev brezplačna, ste storitev vi. — Ena Kobentar (@ena2345) February 28, 2012

Tu gre za tanko črto. Ljudem, ki jih skrbi, da bodo podatki o iskanju združeni z drugimi Googlovimi storitvami, predlagamo, da izbrišejo zgodovino iskanja v Googlu ter ogledov na Youtubeu. Sam izbris zgodovine Googlu sicer ne preprečuje, da teh podatkov ne bi kljub temu beležil. Še vedno bodo podatke imeli, ne bodo pa jih smeli združevati z drugimi storitvami. Hkrati pa, če boste preprečili beleženje zgodovine iskanja, zgodovine ne bodo smeli hraniti dlje kot 18 mesecev. V tem primeru jo bodo hranili 18 mesecev in jo nato anonimizirali. Če tega ne boste storili, bo Google zgodovino vašega iskanja hranil  nedoločen čas. Nekaj boste z izbrisom  zgodovine iskanja vendarle dosegli.

Hitro pozabimo, da je iskalni niz oziroma zgodovina le-tega lahko kočljiv osebni podatek. Zgodilo se je že, da so bili podatki objavljeni in uporabniki razkriti, s tem pa tudi njihova zasebnost. Kaj bi podjetja, kot je Google, morala zagotoviti, da bi bilo iskanje varno?

Najprej bi morali uporabnikom jasno povedati, kateri njihovi podatki bodo shranjeni, ter kako in zakaj. Hkrati bi morali zagotoviti vse možnosti za izključitev teh nastavitev. Google je naredil nekaj korakov, da bi pojasnil, kaj počne s podatki uporabnikov in kako, še vedno pa je zmeda kar velika. Pogosto se dogaja tudi, da se uporabniki, tudi če podjetje sicer pojasni, kaj se z njihovimi podatki dogaja, kdo ima do njih dostop in zakaj, strinjajo s  tem, ne da bi se zares ubadali z branjem ali celo razumevanjem besedila. To je za nas zelo moteče.

Kakšen nasvet kako iskati varno?

Na EFF smo izdali celo majhno belo knjigo, v kateri je naštetih 6 načinov za varno iskanje. Vsem, ki jih skrbi, kaj vse Google hrani o njih in bi radi nadzor nad uporabo zasebnih podatkov, predlagam, da si jo preberejo. Objavili pa smo tudi navodila, kako izbirati zgodovino ogledov in iskanja za Youtube.

Kaj moramo vedeti o Googleu, da bi bolje razumeli njegove interese. Včasih so skladni z našimi, včasih niso.

Vsekakor se moramo zavedati, da v zameno za vse brezplačne storitve uporabniki interneta sami postanejo storitev. Podjetja, kot je Google, uporabijo veliko podatkov, ki jih imajo o nas, za to, da nas ciljajo s primernimi oglasi. Njihov največji vir prihodkov je oglaševanje. V njihovem interesu je, da dobijo čim več podatkov o nas – toliko, kolikor je pač mogoče. Zanje je tudi pomembno, da prikrijejo kompromis, v katerega ste privolili, ko ste za brezplačne storitve ponudili zasebne podatke. To je eden izmed razlogov za to, da smo pozorni, kaj Google in drugi internetni velikani počnejo z našimi podatki. Vse razloge imajo, da področje ohranjajo zamegljeno, nejasno.


Vroči mikrofon

1271 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Pozor, Google spreminja pogoje storitev!

28.02.2012


Google s 1. marcem spreminja pogoje za svoje storitve tako, da bo podatke o različnih storitvah združil v enem samem uporabniškem profilu. Tako bo izkušnja s storitvijo še boljša, pravijo.

Varuhi internetnih pravic pa opozarjajo, da bo Google tako le še učinkoviteje shranjeval osebne podatke. Eva Galperin iz ameriške organizacije za zaščito elektronskih pravic (Electronic Frontier Foundation) zato predlaga, da izbrišete vso zgodovino iskanja in ogledov v Googlu in Youtube-u.

Popoln izbris zgodovine ni možen

Zgodovina iskanja se beleži, če ste istočasno prijavljeni v katero izmed Googlovih storitev, na primer Gmail. Eden izmed najlažjih nasvetov EFF zato je, da iskalnik uporabljate le, kadar niste prijavljeni uporabnik.

Kot so pokazali odgovori v anketi Vala 202, večina uporabnikov niti ne ve, da Google zgodovino iskanja sploh beleži. Uporabniki lahko to preverijo na naslovu: https://www.google.com/history.

@Val202 Brisanje zgodovine iskanja tik pred 1. marcem? Spominja na polnjenje rezervoarja par ur pred podražitvijo bencina & neo-ludizem. — Tomaž Kostrevc (@Tamnais) February 28, 2012

Če je beleženje zgodovine  vklopljeno, se ta beleži za nedoločen čas. Z izklopom postane nedostopna le uporabniku, Google pa jo bo še vedno hranil 18 mesecev. Po tem obdobju jo mora anonimizirati. “Nekaj boste z brisanjem zgodovine vendarle dosegli,” meni Eva Galperin.

Če je storitev brezplačna, ste storitev vi

Kritiki Googla opozarjajo, da v zameno za brezplačne storitve uporabniki interneta sami postanejo storitev. V interesu Googla je, da zbere čim več podatkov o nas. Vloga brezplačnih storitev je torej prikrivanje kompromisa, s katerim pristanemo na zbiranje velikih količin osebnih podatkov.

Gorazd Božič. Foto: M.P.

Gorazd Božič, vodja SI-CERTA na ARNES-u razlaga, da Google shranjuje vse, kar se shraniti da:

Moramo se soočiti z resnico, da velika internetna podjetja niso skupek altruističnih ljudi. To so podjetja, katerih cilj je zaslužek, tega pa predstavljajo naši podatki.

Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič pričakuje, da se bodo na nov pravilnik odzvale tudi ustanove Evropske unije. Pogoji poslovanja in pravilniki zasebnosti, ki so pogosto pisani v pravnem jeziku, pa so del mehanizma,  ki je v informacijski družbi spodletel.

Uporabnikom ne preostane drugega kot da razumejo, kakšen vpogled ima Google v našo zasebnost. Iz zgodovine iskanja se da razbrati podatke o tem, kdaj vstanemo, gremo v službo, kdaj smo na malici, pa tudi kakšne zdravstvene informacije iščemo in kam potujemo:

Verjetno bi si v realnem svetu težko predstavljali nekoga, ki bi vse to vedel o nas, skoncentrirano v enem podjetju. Tega v realnem svetu ni.

New tutorial: how to remove your YouTube viewing & search history before Google’s new #privacy policy takes effect: eff.org/r.1Tz

— Eva (@evacide) February 24, 2012

INTERVJU: Eva Galperin, Electronic Frontier Foundation

Poskušajmo razložiti spremembe pravilnika zasebnosti, ki bodo začele veljati 1. marca. Google napoveduje, da bodo zaradi njih njegove storitve še nekoliko boljše. Kaj se bo v resnici zgodilo?

Google združuje pravilnik o zasebnosti za vse svoje različne ponudbe. Do zdaj jih je bilo več deset, morda celo 100, pogoji pa so bili, kar zadeva zasebnost, različni. S prvim marcem bo imel Google poenoten pravilnik o zasebnosti.

V organizaciji Electronic Frontier Foundation predlagate izbris zgodovine in tako onemogočenje beleženje iskanja, hkrati pa opozarjate, da bo te podatke Google še vedno shranjeval. V tem primeru bo zgodovina iskanja nedostopna le meni, Googlu pa še vedno?

Točno tako. RT @val202: Vroči mikrofon: Eva Galperin (Electronic Frontier Foundation): Če je storitev brezplačna, ste storitev vi. — Ena Kobentar (@ena2345) February 28, 2012

Tu gre za tanko črto. Ljudem, ki jih skrbi, da bodo podatki o iskanju združeni z drugimi Googlovimi storitvami, predlagamo, da izbrišejo zgodovino iskanja v Googlu ter ogledov na Youtubeu. Sam izbris zgodovine Googlu sicer ne preprečuje, da teh podatkov ne bi kljub temu beležil. Še vedno bodo podatke imeli, ne bodo pa jih smeli združevati z drugimi storitvami. Hkrati pa, če boste preprečili beleženje zgodovine iskanja, zgodovine ne bodo smeli hraniti dlje kot 18 mesecev. V tem primeru jo bodo hranili 18 mesecev in jo nato anonimizirali. Če tega ne boste storili, bo Google zgodovino vašega iskanja hranil  nedoločen čas. Nekaj boste z izbrisom  zgodovine iskanja vendarle dosegli.

Hitro pozabimo, da je iskalni niz oziroma zgodovina le-tega lahko kočljiv osebni podatek. Zgodilo se je že, da so bili podatki objavljeni in uporabniki razkriti, s tem pa tudi njihova zasebnost. Kaj bi podjetja, kot je Google, morala zagotoviti, da bi bilo iskanje varno?

Najprej bi morali uporabnikom jasno povedati, kateri njihovi podatki bodo shranjeni, ter kako in zakaj. Hkrati bi morali zagotoviti vse možnosti za izključitev teh nastavitev. Google je naredil nekaj korakov, da bi pojasnil, kaj počne s podatki uporabnikov in kako, še vedno pa je zmeda kar velika. Pogosto se dogaja tudi, da se uporabniki, tudi če podjetje sicer pojasni, kaj se z njihovimi podatki dogaja, kdo ima do njih dostop in zakaj, strinjajo s  tem, ne da bi se zares ubadali z branjem ali celo razumevanjem besedila. To je za nas zelo moteče.

Kakšen nasvet kako iskati varno?

Na EFF smo izdali celo majhno belo knjigo, v kateri je naštetih 6 načinov za varno iskanje. Vsem, ki jih skrbi, kaj vse Google hrani o njih in bi radi nadzor nad uporabo zasebnih podatkov, predlagam, da si jo preberejo. Objavili pa smo tudi navodila, kako izbirati zgodovino ogledov in iskanja za Youtube.

Kaj moramo vedeti o Googleu, da bi bolje razumeli njegove interese. Včasih so skladni z našimi, včasih niso.

Vsekakor se moramo zavedati, da v zameno za vse brezplačne storitve uporabniki interneta sami postanejo storitev. Podjetja, kot je Google, uporabijo veliko podatkov, ki jih imajo o nas, za to, da nas ciljajo s primernimi oglasi. Njihov največji vir prihodkov je oglaševanje. V njihovem interesu je, da dobijo čim več podatkov o nas – toliko, kolikor je pač mogoče. Zanje je tudi pomembno, da prikrijejo kompromis, v katerega ste privolili, ko ste za brezplačne storitve ponudili zasebne podatke. To je eden izmed razlogov za to, da smo pozorni, kaj Google in drugi internetni velikani počnejo z našimi podatki. Vse razloge imajo, da področje ohranjajo zamegljeno, nejasno.


18.09.2024

Učitelj – še prižigalec ognja?

Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi?


17.09.2024

Izobraževanje je ključno za prihodnost romskih otrok

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.


11.09.2024

Ravnatelji v kaotičnem iskanju kadra: "Zakaj že?"

Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?"


10.09.2024

Mariborski onkološki bolniki kličejo na pomoč

Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?


04.09.2024

V bolnišnicah kritično primankuje tudi kuharjev

Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec?


25.08.2024

Belorusija: Ko distopija postane resničnost

Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?


27.08.2024

Prizemljeni, a neomajni v boju za pravičnejši svet

Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine.


21.08.2024

Prva komunistična županja v zgodovini Avstrije

Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?


20.08.2024

Pesticidi na krožniku

Potečen rok uporabe, plastični delci v himalajski soli, presežena mejna vrednost klorpirifos-etilena v bananah, pa pesticidi v breskvah, piriproksifen v uvoženih hruškah, kontaminacija goveje kocke zaradi mehanske poškodbe stroja, pa preveč segret med, E. coli v bio ajdovi moki, plesniv proteinski prigrizek, listerija v burati, arzen v rižu, prisotnost kovinskih delcev v otroških lizikah ...


14.08.2024

Orbanova mirovna misija, ki je vznemirila Evropo

V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.


24.07.2024

Ameriška predsedniška tekma se začenja znova

V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?


16.07.2024

Ozempic revolucija: Obetavno, toda ...

Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.


10.07.2024

Čakanje na paket ali kaj se dogaja s Pošto Slovenije

Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.


03.07.2024

Lepotni posegi na črnem trgu in v rokah amaterjev

Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.


26.06.2024

Proteinomanija - Je več beljakovin boljše za naše telo?

Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.


19.06.2024

Bolgarija: Lahko bi bili nebesa na zemlji

Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.


18.06.2024

Gospodarstvo prihodnosti: Če želimo kaj spremeniti, Bezos in Zuckerberg ne smeta biti sinonima za uspeh

V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?


12.06.2024

Zakaj z osnutkom novega Zakona o gostinstvu rešujemo tudi stanovanjsko krizo?

Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?


11.06.2024

Kako pametno je uporabljati pametne droge?

Zdi se, da je zadnja leta med študenti kot pomoč pri učenju močno razširjena uporaba farmakoloških sredstev za krepitev kognitivnih sposobnosti. Čeprav gre po večini za načeloma varna zdravila, ki se predpisujejo predvsem za zdravljenje hiperaktivnosti in narkolepsije, pa njihova uporaba pri zdravih posameznikih prinaša določena nepotrebna tveganja. Kako varno je jemanje tako imenovanih pametnih drog? Kako učinkovite so in kakšna tveganja prinašajo?


05.06.2024

Kdor ne skače, ni Sloven'c?

Čigavo je geslo: Kdor ne skače, ni Sloven'c? S ponarodelim navijaškim vzklikom se lahko poistoveti vsakdo. Poteza trgovca, ki je pridobil pravice za njegovo uporabo, je razjezila mnoge. Kako bo ukrepal olimpijski komite, kaj pravijo navijači in ali lahko Urad za intelektualno lastnino razveljavi svojo odločitev?


Stran 1 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov