Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Google s 1. marcem spreminja pogoje za svoje storitve tako, da bo podatke o različnih storitvah združil v enem samem uporabniškem profilu. Tako bo izkušnja s storitvijo še boljša, pravijo.
Varuhi internetnih pravic pa opozarjajo, da bo Google tako le še učinkoviteje shranjeval osebne podatke. Eva Galperin iz ameriške organizacije za zaščito elektronskih pravic (Electronic Frontier Foundation) zato predlaga, da izbrišete vso zgodovino iskanja in ogledov v Googlu in Youtube-u.
Popoln izbris zgodovine ni možen
Zgodovina iskanja se beleži, če ste istočasno prijavljeni v katero izmed Googlovih storitev, na primer Gmail. Eden izmed najlažjih nasvetov EFF zato je, da iskalnik uporabljate le, kadar niste prijavljeni uporabnik.
Kot so pokazali odgovori v anketi Vala 202, večina uporabnikov niti ne ve, da Google zgodovino iskanja sploh beleži. Uporabniki lahko to preverijo na naslovu: https://www.google.com/history.
@Val202 Brisanje zgodovine iskanja tik pred 1. marcem? Spominja na polnjenje rezervoarja par ur pred podražitvijo bencina & neo-ludizem. — Tomaž Kostrevc (@Tamnais) February 28, 2012
Če je beleženje zgodovine vklopljeno, se ta beleži za nedoločen čas. Z izklopom postane nedostopna le uporabniku, Google pa jo bo še vedno hranil 18 mesecev. Po tem obdobju jo mora anonimizirati. “Nekaj boste z brisanjem zgodovine vendarle dosegli,” meni Eva Galperin.
Če je storitev brezplačna, ste storitev vi
Kritiki Googla opozarjajo, da v zameno za brezplačne storitve uporabniki interneta sami postanejo storitev. V interesu Googla je, da zbere čim več podatkov o nas. Vloga brezplačnih storitev je torej prikrivanje kompromisa, s katerim pristanemo na zbiranje velikih količin osebnih podatkov.
Gorazd Božič. Foto: M.P.
Gorazd Božič, vodja SI-CERTA na ARNES-u razlaga, da Google shranjuje vse, kar se shraniti da:
“Moramo se soočiti z resnico, da velika internetna podjetja niso skupek altruističnih ljudi. To so podjetja, katerih cilj je zaslužek, tega pa predstavljajo naši podatki.”
Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič pričakuje, da se bodo na nov pravilnik odzvale tudi ustanove Evropske unije. Pogoji poslovanja in pravilniki zasebnosti, ki so pogosto pisani v pravnem jeziku, pa so del mehanizma, ki je v informacijski družbi spodletel.
Uporabnikom ne preostane drugega kot da razumejo, kakšen vpogled ima Google v našo zasebnost. Iz zgodovine iskanja se da razbrati podatke o tem, kdaj vstanemo, gremo v službo, kdaj smo na malici, pa tudi kakšne zdravstvene informacije iščemo in kam potujemo:
“Verjetno bi si v realnem svetu težko predstavljali nekoga, ki bi vse to vedel o nas, skoncentrirano v enem podjetju. Tega v realnem svetu ni.”
New tutorial: how to remove your YouTube viewing & search history before Google’s new #privacy policy takes effect: eff.org/r.1Tz
— Eva (@evacide) February 24, 2012
INTERVJU: Eva Galperin, Electronic Frontier Foundation
Poskušajmo razložiti spremembe pravilnika zasebnosti, ki bodo začele veljati 1. marca. Google napoveduje, da bodo zaradi njih njegove storitve še nekoliko boljše. Kaj se bo v resnici zgodilo?
Google združuje pravilnik o zasebnosti za vse svoje različne ponudbe. Do zdaj jih je bilo več deset, morda celo 100, pogoji pa so bili, kar zadeva zasebnost, različni. S prvim marcem bo imel Google poenoten pravilnik o zasebnosti.
V organizaciji Electronic Frontier Foundation predlagate izbris zgodovine in tako onemogočenje beleženje iskanja, hkrati pa opozarjate, da bo te podatke Google še vedno shranjeval. V tem primeru bo zgodovina iskanja nedostopna le meni, Googlu pa še vedno?
Točno tako. RT @val202: Vroči mikrofon: Eva Galperin (Electronic Frontier Foundation): Če je storitev brezplačna, ste storitev vi. — Ena Kobentar (@ena2345) February 28, 2012
Tu gre za tanko črto. Ljudem, ki jih skrbi, da bodo podatki o iskanju združeni z drugimi Googlovimi storitvami, predlagamo, da izbrišejo zgodovino iskanja v Googlu ter ogledov na Youtubeu. Sam izbris zgodovine Googlu sicer ne preprečuje, da teh podatkov ne bi kljub temu beležil. Še vedno bodo podatke imeli, ne bodo pa jih smeli združevati z drugimi storitvami. Hkrati pa, če boste preprečili beleženje zgodovine iskanja, zgodovine ne bodo smeli hraniti dlje kot 18 mesecev. V tem primeru jo bodo hranili 18 mesecev in jo nato anonimizirali. Če tega ne boste storili, bo Google zgodovino vašega iskanja hranil nedoločen čas. Nekaj boste z izbrisom zgodovine iskanja vendarle dosegli.
Hitro pozabimo, da je iskalni niz oziroma zgodovina le-tega lahko kočljiv osebni podatek. Zgodilo se je že, da so bili podatki objavljeni in uporabniki razkriti, s tem pa tudi njihova zasebnost. Kaj bi podjetja, kot je Google, morala zagotoviti, da bi bilo iskanje varno?
Najprej bi morali uporabnikom jasno povedati, kateri njihovi podatki bodo shranjeni, ter kako in zakaj. Hkrati bi morali zagotoviti vse možnosti za izključitev teh nastavitev. Google je naredil nekaj korakov, da bi pojasnil, kaj počne s podatki uporabnikov in kako, še vedno pa je zmeda kar velika. Pogosto se dogaja tudi, da se uporabniki, tudi če podjetje sicer pojasni, kaj se z njihovimi podatki dogaja, kdo ima do njih dostop in zakaj, strinjajo s tem, ne da bi se zares ubadali z branjem ali celo razumevanjem besedila. To je za nas zelo moteče.
Kakšen nasvet kako iskati varno?
Na EFF smo izdali celo majhno belo knjigo, v kateri je naštetih 6 načinov za varno iskanje. Vsem, ki jih skrbi, kaj vse Google hrani o njih in bi radi nadzor nad uporabo zasebnih podatkov, predlagam, da si jo preberejo. Objavili pa smo tudi navodila, kako izbirati zgodovino ogledov in iskanja za Youtube.
Kaj moramo vedeti o Googleu, da bi bolje razumeli njegove interese. Včasih so skladni z našimi, včasih niso.
Vsekakor se moramo zavedati, da v zameno za vse brezplačne storitve uporabniki interneta sami postanejo storitev. Podjetja, kot je Google, uporabijo veliko podatkov, ki jih imajo o nas, za to, da nas ciljajo s primernimi oglasi. Njihov največji vir prihodkov je oglaševanje. V njihovem interesu je, da dobijo čim več podatkov o nas – toliko, kolikor je pač mogoče. Zanje je tudi pomembno, da prikrijejo kompromis, v katerega ste privolili, ko ste za brezplačne storitve ponudili zasebne podatke. To je eden izmed razlogov za to, da smo pozorni, kaj Google in drugi internetni velikani počnejo z našimi podatki. Vse razloge imajo, da področje ohranjajo zamegljeno, nejasno.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Google s 1. marcem spreminja pogoje za svoje storitve tako, da bo podatke o različnih storitvah združil v enem samem uporabniškem profilu. Tako bo izkušnja s storitvijo še boljša, pravijo.
Varuhi internetnih pravic pa opozarjajo, da bo Google tako le še učinkoviteje shranjeval osebne podatke. Eva Galperin iz ameriške organizacije za zaščito elektronskih pravic (Electronic Frontier Foundation) zato predlaga, da izbrišete vso zgodovino iskanja in ogledov v Googlu in Youtube-u.
Popoln izbris zgodovine ni možen
Zgodovina iskanja se beleži, če ste istočasno prijavljeni v katero izmed Googlovih storitev, na primer Gmail. Eden izmed najlažjih nasvetov EFF zato je, da iskalnik uporabljate le, kadar niste prijavljeni uporabnik.
Kot so pokazali odgovori v anketi Vala 202, večina uporabnikov niti ne ve, da Google zgodovino iskanja sploh beleži. Uporabniki lahko to preverijo na naslovu: https://www.google.com/history.
@Val202 Brisanje zgodovine iskanja tik pred 1. marcem? Spominja na polnjenje rezervoarja par ur pred podražitvijo bencina & neo-ludizem. — Tomaž Kostrevc (@Tamnais) February 28, 2012
Če je beleženje zgodovine vklopljeno, se ta beleži za nedoločen čas. Z izklopom postane nedostopna le uporabniku, Google pa jo bo še vedno hranil 18 mesecev. Po tem obdobju jo mora anonimizirati. “Nekaj boste z brisanjem zgodovine vendarle dosegli,” meni Eva Galperin.
Če je storitev brezplačna, ste storitev vi
Kritiki Googla opozarjajo, da v zameno za brezplačne storitve uporabniki interneta sami postanejo storitev. V interesu Googla je, da zbere čim več podatkov o nas. Vloga brezplačnih storitev je torej prikrivanje kompromisa, s katerim pristanemo na zbiranje velikih količin osebnih podatkov.
Gorazd Božič. Foto: M.P.
Gorazd Božič, vodja SI-CERTA na ARNES-u razlaga, da Google shranjuje vse, kar se shraniti da:
“Moramo se soočiti z resnico, da velika internetna podjetja niso skupek altruističnih ljudi. To so podjetja, katerih cilj je zaslužek, tega pa predstavljajo naši podatki.”
Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič pričakuje, da se bodo na nov pravilnik odzvale tudi ustanove Evropske unije. Pogoji poslovanja in pravilniki zasebnosti, ki so pogosto pisani v pravnem jeziku, pa so del mehanizma, ki je v informacijski družbi spodletel.
Uporabnikom ne preostane drugega kot da razumejo, kakšen vpogled ima Google v našo zasebnost. Iz zgodovine iskanja se da razbrati podatke o tem, kdaj vstanemo, gremo v službo, kdaj smo na malici, pa tudi kakšne zdravstvene informacije iščemo in kam potujemo:
“Verjetno bi si v realnem svetu težko predstavljali nekoga, ki bi vse to vedel o nas, skoncentrirano v enem podjetju. Tega v realnem svetu ni.”
New tutorial: how to remove your YouTube viewing & search history before Google’s new #privacy policy takes effect: eff.org/r.1Tz
— Eva (@evacide) February 24, 2012
INTERVJU: Eva Galperin, Electronic Frontier Foundation
Poskušajmo razložiti spremembe pravilnika zasebnosti, ki bodo začele veljati 1. marca. Google napoveduje, da bodo zaradi njih njegove storitve še nekoliko boljše. Kaj se bo v resnici zgodilo?
Google združuje pravilnik o zasebnosti za vse svoje različne ponudbe. Do zdaj jih je bilo več deset, morda celo 100, pogoji pa so bili, kar zadeva zasebnost, različni. S prvim marcem bo imel Google poenoten pravilnik o zasebnosti.
V organizaciji Electronic Frontier Foundation predlagate izbris zgodovine in tako onemogočenje beleženje iskanja, hkrati pa opozarjate, da bo te podatke Google še vedno shranjeval. V tem primeru bo zgodovina iskanja nedostopna le meni, Googlu pa še vedno?
Točno tako. RT @val202: Vroči mikrofon: Eva Galperin (Electronic Frontier Foundation): Če je storitev brezplačna, ste storitev vi. — Ena Kobentar (@ena2345) February 28, 2012
Tu gre za tanko črto. Ljudem, ki jih skrbi, da bodo podatki o iskanju združeni z drugimi Googlovimi storitvami, predlagamo, da izbrišejo zgodovino iskanja v Googlu ter ogledov na Youtubeu. Sam izbris zgodovine Googlu sicer ne preprečuje, da teh podatkov ne bi kljub temu beležil. Še vedno bodo podatke imeli, ne bodo pa jih smeli združevati z drugimi storitvami. Hkrati pa, če boste preprečili beleženje zgodovine iskanja, zgodovine ne bodo smeli hraniti dlje kot 18 mesecev. V tem primeru jo bodo hranili 18 mesecev in jo nato anonimizirali. Če tega ne boste storili, bo Google zgodovino vašega iskanja hranil nedoločen čas. Nekaj boste z izbrisom zgodovine iskanja vendarle dosegli.
Hitro pozabimo, da je iskalni niz oziroma zgodovina le-tega lahko kočljiv osebni podatek. Zgodilo se je že, da so bili podatki objavljeni in uporabniki razkriti, s tem pa tudi njihova zasebnost. Kaj bi podjetja, kot je Google, morala zagotoviti, da bi bilo iskanje varno?
Najprej bi morali uporabnikom jasno povedati, kateri njihovi podatki bodo shranjeni, ter kako in zakaj. Hkrati bi morali zagotoviti vse možnosti za izključitev teh nastavitev. Google je naredil nekaj korakov, da bi pojasnil, kaj počne s podatki uporabnikov in kako, še vedno pa je zmeda kar velika. Pogosto se dogaja tudi, da se uporabniki, tudi če podjetje sicer pojasni, kaj se z njihovimi podatki dogaja, kdo ima do njih dostop in zakaj, strinjajo s tem, ne da bi se zares ubadali z branjem ali celo razumevanjem besedila. To je za nas zelo moteče.
Kakšen nasvet kako iskati varno?
Na EFF smo izdali celo majhno belo knjigo, v kateri je naštetih 6 načinov za varno iskanje. Vsem, ki jih skrbi, kaj vse Google hrani o njih in bi radi nadzor nad uporabo zasebnih podatkov, predlagam, da si jo preberejo. Objavili pa smo tudi navodila, kako izbirati zgodovino ogledov in iskanja za Youtube.
Kaj moramo vedeti o Googleu, da bi bolje razumeli njegove interese. Včasih so skladni z našimi, včasih niso.
Vsekakor se moramo zavedati, da v zameno za vse brezplačne storitve uporabniki interneta sami postanejo storitev. Podjetja, kot je Google, uporabijo veliko podatkov, ki jih imajo o nas, za to, da nas ciljajo s primernimi oglasi. Njihov največji vir prihodkov je oglaševanje. V njihovem interesu je, da dobijo čim več podatkov o nas – toliko, kolikor je pač mogoče. Zanje je tudi pomembno, da prikrijejo kompromis, v katerega ste privolili, ko ste za brezplačne storitve ponudili zasebne podatke. To je eden izmed razlogov za to, da smo pozorni, kaj Google in drugi internetni velikani počnejo z našimi podatki. Vse razloge imajo, da področje ohranjajo zamegljeno, nejasno.
Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?
Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.
Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.
Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin. Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.
Na kakšen način je Rogaško Slatino zaznamovala epidemija, kakšne so možnosti za mlade in zakaj dolina pod Janino (ne) potrebuje najvišji razgledni stolp v državi? Reportaža iz enega najstarejših slovenskih krajev z zdraviliškim turizmom, ki se je skozi zgodovino ves čas prilagajal (predvsem tujim) gostom. Od avstrijskih plemičev in italijanske gospode do ruskih oligarhov.
Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.
V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.
Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)
Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice. Zadnja leta se zdi, da je ost organizirane študentske kritike, ki jo še vedno morda preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, popolnoma zamrla. Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije praktično nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva?
Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.
O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava. Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev? Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.
O prvih ugotovitvah po odprtju šol so spregovorili predsednik Zveze ravnateljev OŠ Gregor Pečan, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Ljubljana Miriam Stanonik in predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour.
V teh časih se njenega pomena vse bolj zavedamo. Leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe pri nas več kot sedemdesetodstotna, leta 2008 le še petdesetodstotna in se še naprej manjša. Ali nas mora skrbeti in kakšna je rešitev?
Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je. Toda nekaj je zagotovo jasno: termin "temeljni dohodek", uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja.
Neveljaven email naslov