Morda humanitarno pomoč potrebujejo tudi naše banke, a nikakor ne na račun socialno ogroženih državljanov!

Vse več je primerov, ko banke zaradi dolgov  in blokiranih računov komitentov zadržujejo ali celo ne izplačajo socialnih transferjev in predvsem humanitarne pomoči različnih organizacij in posameznikov.

“Rekli so mi, ja, je zakon, je pa tudi minus na vašem račun. Denarja vam ne bomo izplačali”

Denarna pomoč, ki omogoča preživetje, naj bi bila izvzeta iz izvršb, toda banke imajo drugačno interpretacijo zakonov! Je res normalno, da država in dobri ljudje najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele na to pa pride na vrsto preživetje? Gre za še eno luknjo v zakonodaji očitno le še na papirju socialne države?

Ko banka zadrži socialno pomoč …

Zgodba Ljubljančanke srednjih let slika žalostno usodo številnih Slovenk in Slovencev, ki so se v gospodarski krizi znašli na robu preživetja. Z možem, ki je bil kot samostojni podjetnik podizvajalec v gradbeniških poslih, sta solidno živela.

Toda v zadnjih mesecih se je njuno življenje sesulo, možu so dolžna številna gradbena podjetja, Ljubljančanka je izgubila službo. Ostali pa so dolgovi.

Poslušalki so denar izplačali šele po posredovanju Centra za socialno delo in humanitarne organizacije, ki sta napisali posebni potrdili.

Obrnili smo se na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tam pa so nam pojasnili, da pravico do socialne pomoči ureja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ta določa, da mora biti upravičencem zagotovljena denarno-socialna pomoč za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

Tudi po zakonu o izvršbi in zavarovanju je denarna socialna pomoč, ki posamezniku omogoča preživetje, izvzeta iz izvršbe.

@Val202 Seveda, saj niso Robini Hood-i. Pravi lopovi nimajo razvitega socialnega čuta, hehe

— Ivo Frbežar (@IvoFridolin) March 1, 2012

A na bankah menijo drugače. Iz banke Slovenije sporočajo, da ko komitent v pogodbi privoli, da svoje zapadle terjatve poravna iz sredstev, ki jih ima na svojem računu, banka ni dolžna upoštevati nobenih omejitev.

Komitenti se strinjajo?!

“Komitenti največkrat banki vnaprej podajo svoje soglasje, da lahko banka poravna svoje terjatve do njih iz vseh sredstev, ki jih prejmejo na svoj račun, ne glede na izvor teh sredstev,” pišejo iz Banke Slovenije.

Pravijo tudi, da komitenti bank zmotno pričakujejo, da bodo tudi pri neposrednem pogodbenem odnosu z banko in pri svoji izrecno izjavljeni volji glede načina poplačevanja zapadlih obveznosti zaščiteni z zakonodajo, ki ureja vodenje izvršbe.

“Početje bank je nesprejemljivo”

Nasprotno je odvetnica Nina Zidar Klemenčič prepričan, da je početje bank jnesprejemljivo: “Ljudje naj poiščejo pravno pomoč!”

V dobro državljanov v stiski, države in vseh, ki pomagajo pomoči potrebnim, pozivamo banke in ustrezne institucije, da spoštujejo zakonodajo tudi v praksi, če so že človeški občutki za solidarnost izgubljeni v krvavem kapitalizmu.

Da država in dobri ljudje s socialnimi sredstvi in humanitarno pomočjo najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele potem pa pride na vrsto preživetje, ni prav. A očitno gre za še eno luknjo v očitno le še na papirju socialne države …