Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ob 8. marcu o enakopravnosti žensk. Polna usta so nas enakosti, napredka, želja po boljši prihodnosti

08.03.2012


Foto: Kheel Center, Cornell University

Točno “pol-pol” nas je – Slovencev in Slovenk. V državnem zboru imamo največ poslank doslej, pa še vedno le tretjino. Imamo pa zato precej več visoko izobraženih. Leta 2010 smo dobili slabi dve tretjini diplomantk in le dobro tretjino diplomantov.

Še leta 1900 so moški iz akademskih krogov na Slovenskem modrovali:

Žensko znanstveno delo je za človeško družbo brez vsake koristi, ker je naporno duševno delo nasprotno naravnim funkcijam ženskega telesa, ker je silno škodljivo prvi in najvažnejši nalogi žene – roditi zdrave in krepke otroke.

Učenje je bilo dolgo domena moških, danes ugotavljajo, da je učiteljski poklic feminiziran. Drugače pa je, kot rečeno, z znanostjo – ne le v začetku prejšnjega stoletja, še 40 let nazaj je veljala za trdnjavo, ki so jo več tisočletij gradili izključno moški.

Dr. Maca Jogan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani se z ženskimi študijami, specializirano pa tudi z ženskami v znanosti, ukvarja že več desetletij.

Stereotipi o ženskah so pogosti. Brez kakšrnekoli podkrepitve. Ustvarjanje izključno moških domen tudi, ne le v znanosti. Povsod. Marsikatero “moško” delo seveda lahko opravlja tudi ženska. To dokazuje Tina Marinšek, pevka skupine Tabu in študentka kamnoseštva. Sama pravi, da ni nič narobe, če kaj v družbi ostane izključno moška domena, ne nasprotuje niti nekaterim tipičnim delitvam nalog. Pravi, da se lahko moški in ženske tudi delijo in razlikujejo. Bolj važno je, pravi, da se tudi dopolnjujejo.

Dejstva so dejstva: V celotnem gospodarstvu Evropske unije ženske povprečno zaslužijo 17 odstotkov manj kot moški. Zato imajo tudi nižje pokojnine. In zato je revščina med upokojenkami višja, kot med upokojenci. Hkrati pa kar 80 odstotkov družinskih proračunov razporejajo ženske. In to zelo uspešno, kažejo ankete. Mednarodne raziskave pa kažejo, da ženske prej, uspešneje in v večjem številu zaključijo študij. In da so tudi kakovostno njihove diplome boljše. Kar se pozna tudi pri kariernih izzivih.

Vseeno pa pri nas le šest odstotkov največjih in najpomembnejših podjetij vodijo ženske. In le v desetini teh podjetij so v ožjih vodstvih. Tretjina vseh slovenskih družb nima niti ene ženske v nobenem od svojih organov.

Čas je za spremembe.

Tako redke slovenske managerke. Če so kvote, ki so zbujale precej skepse, delovale v politiki, lahko tudi v podjetništvu. Sekcija managerk pri slovenskem Zduženju Manager jih zato zahteva, povzema njihove letošnje sporočilo Sonja Šmuc, predsednica sekcije.

Slovenske managerke bodo pripravile tudi register sposobnih, na izzive pripravljenih kolegic. Podatki iz tujine namreč kar kličejo po tem.

Na Finskem mora vsaka javna delniška družba javno pojasnjevati razloge, zakaj v upravi nima vsaj ene ženske. Na Švedskem so sprejeli priporočilo o spolno uravnoteženih upravah. Na Poljskem so mu dodali tudi priporočilo o “emancipiranih” nadzornih sveih. Na Nizozemskem so se podjetja v veliki večini kar sama odločila za ukrepe in o njih stalno poročajo minstrici za emancipacijo. Podobno je na Danskem. Norveška je zakonsko določila, da mora biti najmanj 40 odstotkov vsakega spola v upravi vsakega javnega podjetja. Če ni tako, podjetje kaznujejo ali razpustijo. Podobno je na Islandiji, v Franciji, pa tudi Španiji, le da tam neupoštevanje kaznujejo z dodelitvijo manj javnih sredstev.

V Veliki Britaniji mora čez tri leta 350 največjih podjetij imeti v upravah vsaj četrtino žensk, sicer bodo kvote uzakonili. Mimogrede: na Otoku v višjem srednjem managementu ženske že zaslužijo več, kot moški.


Vroči mikrofon

1285 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Ob 8. marcu o enakopravnosti žensk. Polna usta so nas enakosti, napredka, želja po boljši prihodnosti

08.03.2012


Foto: Kheel Center, Cornell University

Točno “pol-pol” nas je – Slovencev in Slovenk. V državnem zboru imamo največ poslank doslej, pa še vedno le tretjino. Imamo pa zato precej več visoko izobraženih. Leta 2010 smo dobili slabi dve tretjini diplomantk in le dobro tretjino diplomantov.

Še leta 1900 so moški iz akademskih krogov na Slovenskem modrovali:

Žensko znanstveno delo je za človeško družbo brez vsake koristi, ker je naporno duševno delo nasprotno naravnim funkcijam ženskega telesa, ker je silno škodljivo prvi in najvažnejši nalogi žene – roditi zdrave in krepke otroke.

Učenje je bilo dolgo domena moških, danes ugotavljajo, da je učiteljski poklic feminiziran. Drugače pa je, kot rečeno, z znanostjo – ne le v začetku prejšnjega stoletja, še 40 let nazaj je veljala za trdnjavo, ki so jo več tisočletij gradili izključno moški.

Dr. Maca Jogan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani se z ženskimi študijami, specializirano pa tudi z ženskami v znanosti, ukvarja že več desetletij.

Stereotipi o ženskah so pogosti. Brez kakšrnekoli podkrepitve. Ustvarjanje izključno moških domen tudi, ne le v znanosti. Povsod. Marsikatero “moško” delo seveda lahko opravlja tudi ženska. To dokazuje Tina Marinšek, pevka skupine Tabu in študentka kamnoseštva. Sama pravi, da ni nič narobe, če kaj v družbi ostane izključno moška domena, ne nasprotuje niti nekaterim tipičnim delitvam nalog. Pravi, da se lahko moški in ženske tudi delijo in razlikujejo. Bolj važno je, pravi, da se tudi dopolnjujejo.

Dejstva so dejstva: V celotnem gospodarstvu Evropske unije ženske povprečno zaslužijo 17 odstotkov manj kot moški. Zato imajo tudi nižje pokojnine. In zato je revščina med upokojenkami višja, kot med upokojenci. Hkrati pa kar 80 odstotkov družinskih proračunov razporejajo ženske. In to zelo uspešno, kažejo ankete. Mednarodne raziskave pa kažejo, da ženske prej, uspešneje in v večjem številu zaključijo študij. In da so tudi kakovostno njihove diplome boljše. Kar se pozna tudi pri kariernih izzivih.

Vseeno pa pri nas le šest odstotkov največjih in najpomembnejših podjetij vodijo ženske. In le v desetini teh podjetij so v ožjih vodstvih. Tretjina vseh slovenskih družb nima niti ene ženske v nobenem od svojih organov.

Čas je za spremembe.

Tako redke slovenske managerke. Če so kvote, ki so zbujale precej skepse, delovale v politiki, lahko tudi v podjetništvu. Sekcija managerk pri slovenskem Zduženju Manager jih zato zahteva, povzema njihove letošnje sporočilo Sonja Šmuc, predsednica sekcije.

Slovenske managerke bodo pripravile tudi register sposobnih, na izzive pripravljenih kolegic. Podatki iz tujine namreč kar kličejo po tem.

Na Finskem mora vsaka javna delniška družba javno pojasnjevati razloge, zakaj v upravi nima vsaj ene ženske. Na Švedskem so sprejeli priporočilo o spolno uravnoteženih upravah. Na Poljskem so mu dodali tudi priporočilo o “emancipiranih” nadzornih sveih. Na Nizozemskem so se podjetja v veliki večini kar sama odločila za ukrepe in o njih stalno poročajo minstrici za emancipacijo. Podobno je na Danskem. Norveška je zakonsko določila, da mora biti najmanj 40 odstotkov vsakega spola v upravi vsakega javnega podjetja. Če ni tako, podjetje kaznujejo ali razpustijo. Podobno je na Islandiji, v Franciji, pa tudi Španiji, le da tam neupoštevanje kaznujejo z dodelitvijo manj javnih sredstev.

V Veliki Britaniji mora čez tri leta 350 največjih podjetij imeti v upravah vsaj četrtino žensk, sicer bodo kvote uzakonili. Mimogrede: na Otoku v višjem srednjem managementu ženske že zaslužijo več, kot moški.


11.10.2022

Dmytro Khorkin: Ne gremo se proti-propagande ruski propagandi

Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .


05.10.2022

Okoljski in zdravstveni vidik energetske krize

Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.


04.10.2022

Populisti v Evropi demokracijo ogrožajo z demokracijo

V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.


28.09.2022

Kakšne bodo prioritete inšpektorata za delo med krizo?

Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.


27.09.2022

Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva

Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.


21.09.2022

Cene rastejo v nebo

Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?


20.09.2022

So drva iz državnih gozdov (še) na voljo?

Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.


14.09.2022

Pravno-formalna ureditev dela na domu v praksi še vedno ni enotno urejena

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


13.09.2022

Imperialistična nostalgija

Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.


07.09.2022

Spolnega nasilja ne prijavljajo niti ljudje, ki bi to morali po službeni dolžnosti

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


06.09.2022

Ali sprejemate kartice?

Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje


31.08.2022

Živi in pusti živeti: Pomembna je vsebina, ne lupina

Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.


30.08.2022

Je šolanje od doma po kakovosti primerljivo s tistim v šoli?

Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.


24.08.2022

Ukrajina pol leta po ruski invaziji: dr. Marko Lovec in Miha Lampreht

24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.


17.08.2022

Požar ne pozna dopusta

Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.


16.08.2022

Tukaj počiva konvencija o statusu beguncev

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


10.08.2022

Najdeno s prevodom

Reportaža s festivala Krokodil v Beogradu


03.08.2022

Financiranje prostovoljnega gasilstva

Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.


02.08.2022

Podpora dojenju v (po)koronskem času

Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?


27.07.2022

Po požarih na Krasu: Kakšne so alternative gašenja, predvsem iz zraka?

Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.


Stran 10 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov