Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bodo vladni ukrepi Slovenijo res spremenili v cvetoče gospodarstvo?

24.04.2012


Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič ni navdušen nad ‘mehčanjem’ vladnih ukrepov:  “Skrbi nas, ker vlada popušča javnemu sektorju, reže pa gospodarstvu.” Še vedno je prepričan, da bi Slovenija lahko z uresničevanjem napovedanih ukrepov postala cvetoče gospodarstvo, vendar v naslednjih treh letih ni mogoče pričakovati rasti: “Cilje bi dosegli,  če bi bili ti ukrepi celoviti, če bi temeljili na zdravi kmečki logiki, da lahko porabiš, kolikor ustvariš, da poseješ toliko, kot želiš jeseni požeti … “.

Samo Hribar Milič je še prepričan, da so javna naročila, pri katerih zmaguje najcenejši ponudnik, vzrok plačilne nediscipline v Sloveniji.

O neuspešnih protikriznih ukrepih prejšnje vlade

Kako to, da so bili ukrepi prejšnje vlade, s katerimi je želela ublažiti posledice krize, neuspešni, gospodarstvo je v tem obdobju dobilo precej finančnih injekcij? Samo Hribar Milič: “Šlo je za socialno-razvojno paradigmo, skušali smo pozdraviti bolnike, nismo pa stavili na vlečne konje. Preveč denarja je bilo porabljenega za socialne programe.”

Odgovornost menedžerjev

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije se strinja, da menedžment nosi svoj delež odgovornosti: »Kaj delamo, da bi vrnili menedžerjem verodostojnost? Čistimo notranje vrste, promoviramo dobre prakse.« Zakaj še nobeden izmed tajkunov ni v zaporu?  Samo Hribar Milič je prepričan, da zaradi premajhne neodvisnosti celotnega sistema, ne le sodstva: “Že v pridobivanju dokazov se namenoma delajo napake, verjetno tudi strokovnosti ni dovolj. Mislim, da zlizanost določenih gospodarskih in političnih lobijev preprečuje, da do tega še ni prišlo.”

 O političnih menjavah direktorjev

Kako to, da GZS ne komentira, se ne odziva in ne protestira v primerih političnih menjav v vrhovih podjetij, v katerih ima država vpliv? Zdaj se nekaj takega dogaja v energetiki …  Samo Hribar Milič: “Nenehno smo kritični do vloge politike v gospodarstvu. Država se vtika v gospodarstvo, namešča svoje kadre …  Prejšnja vlada je bila na dobri poti na svojem začetku (KAS …), zdaj smo spet priča kadrovskemu cunamiju, za uspešnost gospodarstva to ni dobro. Uspešnost podjetij, kjer je država solastnica, pa je slaba …

Delo in kapital

Predsednik uprave dobi, ko zapusti podjetje v finančnem razsulu, visoko odpravnino. Se to predsedniku GZS zdi prav? “Ne!” je odgovoril Samo Hribar Milič. Kaj bi morali storiti v razmerju med delom in kapitalom, tudi pri nas najdemo velike razlike med najnižjimi in najvišjimi prejemki v podjetjih? “To v Sloveniji ni velik problem. V gospodarstvu bi lahko bistveno povečali plače, če bi to storili na račun dohodnine in prispevkov, plače so zelo obdavčene …

 V javnem sektorju bo treba odpuščati

Kako Samo Hribar Milič komentira tezo, da je kriza nastala v finančnem sektorju, rešuje pa se v javnem sektorju? “Ta teza je zgrešena. V času, ko je gospodarstvo izgubilo 80 tisoč delovnih mest, se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo.” Kako bi bilo treba po vašem mnenju poseči v javni sektor, z nižanjem plač ali z odpuščanjem? “Mislim, da je treba odpuščati. Bojim se javnega sektorja, v katerem bo delalo zelo veliko nezadovoljnih ljudi.”

Proti ukinitvi Državnega sveta!

Ali podpirate idejo o ukinitvi državnega sveta, kjer se sliši tudi glas gospodarstva? “Mislim, da potrebujemo državni svet oziroma neko obliko, v kateri civilna družba lahko neposredno participira pri izvajanju oblasti.


Vroči mikrofon

1288 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Bodo vladni ukrepi Slovenijo res spremenili v cvetoče gospodarstvo?

24.04.2012


Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič ni navdušen nad ‘mehčanjem’ vladnih ukrepov:  “Skrbi nas, ker vlada popušča javnemu sektorju, reže pa gospodarstvu.” Še vedno je prepričan, da bi Slovenija lahko z uresničevanjem napovedanih ukrepov postala cvetoče gospodarstvo, vendar v naslednjih treh letih ni mogoče pričakovati rasti: “Cilje bi dosegli,  če bi bili ti ukrepi celoviti, če bi temeljili na zdravi kmečki logiki, da lahko porabiš, kolikor ustvariš, da poseješ toliko, kot želiš jeseni požeti … “.

Samo Hribar Milič je še prepričan, da so javna naročila, pri katerih zmaguje najcenejši ponudnik, vzrok plačilne nediscipline v Sloveniji.

O neuspešnih protikriznih ukrepih prejšnje vlade

Kako to, da so bili ukrepi prejšnje vlade, s katerimi je želela ublažiti posledice krize, neuspešni, gospodarstvo je v tem obdobju dobilo precej finančnih injekcij? Samo Hribar Milič: “Šlo je za socialno-razvojno paradigmo, skušali smo pozdraviti bolnike, nismo pa stavili na vlečne konje. Preveč denarja je bilo porabljenega za socialne programe.”

Odgovornost menedžerjev

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije se strinja, da menedžment nosi svoj delež odgovornosti: »Kaj delamo, da bi vrnili menedžerjem verodostojnost? Čistimo notranje vrste, promoviramo dobre prakse.« Zakaj še nobeden izmed tajkunov ni v zaporu?  Samo Hribar Milič je prepričan, da zaradi premajhne neodvisnosti celotnega sistema, ne le sodstva: “Že v pridobivanju dokazov se namenoma delajo napake, verjetno tudi strokovnosti ni dovolj. Mislim, da zlizanost določenih gospodarskih in političnih lobijev preprečuje, da do tega še ni prišlo.”

 O političnih menjavah direktorjev

Kako to, da GZS ne komentira, se ne odziva in ne protestira v primerih političnih menjav v vrhovih podjetij, v katerih ima država vpliv? Zdaj se nekaj takega dogaja v energetiki …  Samo Hribar Milič: “Nenehno smo kritični do vloge politike v gospodarstvu. Država se vtika v gospodarstvo, namešča svoje kadre …  Prejšnja vlada je bila na dobri poti na svojem začetku (KAS …), zdaj smo spet priča kadrovskemu cunamiju, za uspešnost gospodarstva to ni dobro. Uspešnost podjetij, kjer je država solastnica, pa je slaba …

Delo in kapital

Predsednik uprave dobi, ko zapusti podjetje v finančnem razsulu, visoko odpravnino. Se to predsedniku GZS zdi prav? “Ne!” je odgovoril Samo Hribar Milič. Kaj bi morali storiti v razmerju med delom in kapitalom, tudi pri nas najdemo velike razlike med najnižjimi in najvišjimi prejemki v podjetjih? “To v Sloveniji ni velik problem. V gospodarstvu bi lahko bistveno povečali plače, če bi to storili na račun dohodnine in prispevkov, plače so zelo obdavčene …

 V javnem sektorju bo treba odpuščati

Kako Samo Hribar Milič komentira tezo, da je kriza nastala v finančnem sektorju, rešuje pa se v javnem sektorju? “Ta teza je zgrešena. V času, ko je gospodarstvo izgubilo 80 tisoč delovnih mest, se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo.” Kako bi bilo treba po vašem mnenju poseči v javni sektor, z nižanjem plač ali z odpuščanjem? “Mislim, da je treba odpuščati. Bojim se javnega sektorja, v katerem bo delalo zelo veliko nezadovoljnih ljudi.”

Proti ukinitvi Državnega sveta!

Ali podpirate idejo o ukinitvi državnega sveta, kjer se sliši tudi glas gospodarstva? “Mislim, da potrebujemo državni svet oziroma neko obliko, v kateri civilna družba lahko neposredno participira pri izvajanju oblasti.


14.06.2023

Iz kraške katastrofe se lahko veliko naučimo

Čeprav se letos bolj kot požarov bojimo poplav, je treba biti pripravljen na vse. Prihodnji mesec bo minilo leto od katastrofe na Krasu, ko smo ugotavljali, da Slovenija pri gašenju velikih gozdnih požarov ni dovolj samooskrbna. Sledile so obljube o boljši opremi, nakupu gasilskih letal in finančni pomoči. Damjan Zorc s svojima gostoma preverja trenutno stanje naših služb za reševanje in zaščito.


13.06.2023

Bo Slovenija dobila krila?

Slovenija je zelo slabo povezana s svetom, naša letalska povezljivost je celo med najslabšimi v Evropi. Ker so bili vsi poskusi spodbujanja boljših letalskih povezav do sedaj neuspešni, se je ponovno začelo govoriti o tem, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika.


07.06.2023

Žbogar: Vedno je težko biti v Varnostnem svetu, a zdaj najtežje

Ne glede na to, ali bo Slovenija uspela s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta v Organizaciji združenih narodov, je na mestu debata o dejanskem pomenu in vlogi mednarodnih organizacij, ki temeljijo na ureditvi po koncu II. svetovne vojne. Kaj se v resnici dogaja z reformo Varnostnega sveta? Kaj je z mednarodno diplomacijo?


06.06.2023

Vetrnica na pragu, 2. del

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kaj o postavljanju vetrnih elektrarn na Pohorju pravijo nekateri krajani, civilna iniciative, planinci in župana Slovenske Bistrice ter Zreč? V studiu z gosti pojasnjujemo tudi postopke in dileme umeščanja teh vetrnih elektrarn v okolje.


31.05.2023

Vetrnica na pragu, 1. del

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kako je mogoče, da investitor načrtuje vetrnico samo 150 metrov stran od bivalnega objekta? Zakaj postavljanje pred dejstvo ni pravi pristop pri pridobivanju zaupanja v vetrno energijo?


30.05.2023

Faris Kočan: Erdogan se želi za večno zapisati v turško zgodovino

Recep Tayyip Erdogan ima pred seboj novih pet let na čelu Turčije, ki, kot kaže ostaja tudi pri predsedniškem sistemu. Rezultat kaže tudi na polarizirano turško družbo. Kaj pa bo to v prihodnosti pomenilo za regijo od Bližnjega vzhoda do Črnega morja ter Evropske unije? V Vročem mikrofonu analiziramo turške volitve.


24.05.2023

Poletje umetne inteligence

Po letu 1960 so se vrstile zime in poletja umetne inteligence, obdobja neuresničenih napovedi in leta izjemnih dosežkov. Umetna inteligenca, digitalizacija, avtomatizacija in ogromne količine podatkov prinašajo izzive, priložnosti in pasti. Na nedavnem posvetu, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zbiramo poudarke, mnenja, napovedi in opozorila, ter še razlago Turingovega testa, ki ga je novejša različica jezikovnega modela Chat GPT opravila letos, kar nas lahko veseli, hkrati pa tudi skrbi.


23.05.2023

Bodo turistično sezono rešili delavci iz Azije?

Beg kadra iz gostinstva je v zadnjih dveh letih po epidemiji koronavirusne bolezni postal še očitnejši. V javnosti so se pred kratkim pojavile informacije, da želi premier Robert Golob že letošnjo turistično sezono reševati z delavci s Filipinov, kjer namerava vlada odpreti konzulat. Je to sploh lahko rešitev, glede na to, da slovenski turizem temelji na doživetjih, ki jih ponujajo slovenski običaji in tukajšnji prebivalci? Kako reševati zagato, s katero se spoprijemajo tudi v drugih gospodarskih panogah?


17.05.2023

Banke morajo vrniti stroške za predčasno odplačana posojila

Zakon o potrošniških kreditih v 22. členu že vrsto let določa, da morajo banke tistim kreditojemalcem, ki svoja posojila delno ali v celoti predčasno poplačajo, vrniti sorazmerni del stroškov, nastalih ob najemu kredita.


16.05.2023

Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem za embalažo pijač?

Slovenija zamuja z uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, hkrati pa bo letos morala v proračun EU zaradi nereciklirane plastike plačati skoraj 16 milijonov evrov. Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem, kakšni so pomisleki in ali bomo oživili tudi ponovno uporabo steklenic, ki smo jo pred leti že poznali?


10.05.2023

Razdeljenost Srbije na razum in iracionalnost

Po dveh strelskih napadih, ki sta v Srbiji zahtevala 17 življenj, se nadaljujejo pozivi k spremembam. Ni jih malo, ki trdijo, da sovraštvo, kriminal in laži promovira ter s svojimi mediji širi trenutna oblast, predsednik Aleksandar Vučić pa že izvaja nekatere napovedane ukrepe, s katerimi bodo zagotavljali varnost otrok in državljanov. Pod vprašajem so vrednote srbske družbe. Kaj sploh so, kaj predstavljajo? Kako se Srbija predstavlja v svetu?


03.05.2023

"Novinarji nismo v središču pozornosti. Tam so ljudje, katerih zgodbe pokrivamo."

O naši prihodnosti je prav govoriti s tistimi, ki jo bodo soustvarjali. Zato ob Unescovem svetovnem dnevu svobode tiska vroči mikrofon predajamo mladim novinarjem, ki šele vstopajo na svojo karierno pot. Kakšen odtenek ima prihodnost novinarstva v njihovih očeh?


26.04.2023

Pri preprečevanju nasilja lahko največ naredi družba

Nasilje v družbi narašča. Pogosto je povezano s težavami v duševnem zdravju, včasih pa storilci naklepnih nasilnih kaznivih dejanj skušajo zaigrati duševno bolezen, da bi omilili svojo kazen. Določene vrste nasilja bi s psihološko obravnavo lahko preprečili, vendar so ob kroničnem pomanjkanju kliničnih psihologov čakalne dobe še vedno nedopustno dolge.


25.04.2023

Ana Tasič: Afganistanske protestnice so najpogumnejše ženske na svetu

Največje žrtve trenutnih razmer v Afganistanu so ženske. Talibanska oblast jim je prepovedala višje izobraževanje, v javnosti se lahko pojavijo samo popolnoma zakrite, prepovedali pa so jim tudi službe v javnih institucijah, nevladnih organizacijah ter v Organizaciji Združenih narodov. Kakšne so trenutne razmere v Afganistanu?


19.04.2023

Skrb za etičnost ali strah pred izgubo zdravniške moči?

Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?


18.04.2023

Kako prepoznati in preprečiti medvrstniško nasilje?

Čeprav je nasilje med vrstniki, zlasti fizično in verbalno, prisotno od nekdaj, pa so danes nove oblike trpinčenja in nadlegovanja vse pogostejše. Posledice spletnega nasilja z žaljivimi sporočili, lažnimi objavami in grožnjami so veliko hujše v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja v fizičnem okolju. Kako ga prepoznamo, kako se pred njim zaščitimo in kako ukrepamo?


12.04.2023

Kaj prinaša nov pravilnik o poklicnih boleznih?

Po 30 letih neurejenosti na tem področju je Slovenija sprejela pomemben dokument, s katerim ureja pravice delavcev, ki zbolijo na delovnem mestu. V veljavo bo stopil prvega maja. Delodajalci pravilniku nasprotujejo. Odslej bodo delavci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Vzročno povezanost med delom in boleznijo bo ugotavljala pristojna neodvisna komisija.


11.04.2023

Urbana prihodnost: Lahko mikromobilnost nadomesti avtomobil?

Še nikoli prej po mestnih središčih ni švigalo toliko različnih prevoznih sredstev kot danes. Kolesom so se pridružila tista, ki uporabnikom pomagajo z akumulatorjem, tu so še električni skiroji in rolke, ki zlasti v območjih, namenjenih tudi pešcem, nemalokrat povzročijo precejšnjo zmedo ter vodijo v konfliktne situacije. Kako doseči mirno sobivanje uporabnikov vsega omenjenega in ali lahko mikromobilnost postane resna alternativa prevozom z osebnimi avtomobili v mestih?


05.04.2023

Cen elektrike, kakršne smo poznali, ne bo več

Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?


28.03.2023

Estonska digitalizacija za slovenske zdravstvene meglice

Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?


Stran 7 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov