Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila. Toda teroristični napadi v Parizu so po Evropi sprožili val različnih ukrepov za boj proti terorizmu, ki so z vidika človekovih pravic lahko sporni in bi jih pred tem javnost dojemala za nesprejemljive. Tudi nas čakajo določene zakonske spremembe, ki so nekatere že v fazi medresorskega usklajevanja. Policija si med drugim želi večja pooblastila pri prikritem evidentiranju in namenski kontroli, želi pa si tudi urediti vprašanje uporabe trojanskih konjev.
Nataša Pirc Musar iz Info hiše – inštituta za zasebnost in dostop do javnih informacij meni, da je nemogoče najti vse tiste, ki družbi delajo škodo. “Praktično vse vlade sveta imajo zdaj tendenco nadzirati 100 odstotno populacijo, da bi našli tiste, ki so pod mejo zakona. Če nadziramo 100 odstotno vse, in če po Gaussovi krivulji 5 odstotkov ljudi družbi dela škodo, 95 odstotkom ljudem neupravičeno posegamo v temeljne človekove pravice.”
“Že po 11. septembru so mnogi evropski parlamentarci in politiki razmišljali, da je v Evropi treba sprejeti podobne ukrepe, kot jih je sprejela Amerika – torej neka stroga zakonodaja in masovno zbiranje podatkov. Ampak do Charlie Hebdoja je bila struja v evropskem parlamentu, ki je opozarjala na kršitve temeljnih človekovih pravic dovolj močna, da do takšnih sprejetih ukrepih ni bilo.”
Po dogodkih v Parizu pa je na mizi tudi sporazum o izmenjavi osebnih podatkov o vseh potnikih, ki letijo v članice držav EU.
Pirc Musar je sama v veliko primerih opazila, da se je masovno zbiranje podatkov izrodilo v nekaj čisto nasprotnega. “Iz teh podatkov se da razbrati marsikaj. Tam imaš podatek, kakšno hrano nekdo jemlje, ali ima košer, ali ima muslimanski obrok, ali je vegetarijanec, imaš narodnost. In iz tega se dela selekcija potencialnih teroristov. In mnogo ljudi lahko pade na ta seznam samo zato, ker so vzeli muslimanski obrok in imajo arabski priimek.”
Po razkritjih Snowdna je Nataša Pirc Musar kot predstavnica EU v Washingtonu med drugim zastavila vprašanje, zakaj je bilo prisluškovanje in prestrezanje svetovnih komunikacij osredotočeno na Frankfurt. “Je Frankfurt teroristično gnezdo Evrope ali gospodarsko središče Evrope? Naslednje moje poredno vprašanje je bilo, zakaj je padel direktor CIE. Ker so ugotovili, da ima ljubico in so našli, da je v svojem gmail računu komuniciral s svojo ljubico. In zaradi tega je izgubil svoj položaj. Moje vprašanje je bilo, ali je direktor CIE terorist št. 1 na svetu. Vprašanje je, ko imaš enkrat vse te informacije na razpolago, kaj s temi informacijami počneš. In v veliki večini se izkaže, da se jih zlorablja za čisto nekaj drugega kot je ta vseobsegajoča bitka proti terorizmu.”
Dr. Denis Čeleta iz inštituta za korporativne varnostne študije ICS poudari preventivno delovanje: “Treba je pogledati, kje so vzroki za pojav terorizma in se tem vzrokom zoperstaviti. Samo represivni aparat ni garant za to, da se bo terorizem preprečil.” Čaleta opozarja, da take ogromne količine podatkov v realnem času niti ni mogoče obdelati. “To se jasno kaže pri vseh terorističnih napadih, ki smo jih kasneje analizirali. Tudi v Parizu je bil storilec na spisku potencialnih storilcev, pa vendar se je izmuznil varnostnim organov. Pot povečanja nadzora in zbiranja podatkov ni prava pot za uspešno bojevanje proti teroristični grožnji.”
Leta 2012 je bilo po svetu 3.400 terorističnih napadov, NSI pa jih je z vsemi podatki, ki jih ima, preprečil 21. “Če je podatkov preveč, iščeš iglo v senu,” opozarja na neučinkovitost podatkovnega onesnaženja Pirc Musar. “V Londonu je na vsakih 100 metrov ena kamera. Z njimi so našli samo enega zmikavta. Zlorab pa je bilo bistveno več pri policistih, ki so sledili svojim ženam in ljubicam ter jih opazovali, kaj počnejo.”
Pirc Musar opisuje: “Velikokrat, ko pride do sodnika ali sodnice neka zadeva, ki je zelo tehnična, je sodnik popolnoma izgubljen. Treba je izobraževati sodnike, da bodo dohajali uporabo modernih tehnologij v kazenskih postopkih. Danes žal ni tako.”
“Policisti in ‘James Bondi’ želijo vedno nove igračke,” pravi Pirc Musar, ki opiše, kako so policisti leta in leta trdili, da ne uporabljajo IMSI lovilca. »Potem čez kakšno leto izvemo, da so ‘mašinco’ res uporabili dvakrat na leto. Šest mesecev po tem izvemo, da so jo uporabili 20 krat na mesec. Brez pravne podlage v zakonu!« Do legalizacije IMSI lovilca je prišlo po tem, ko ga je policija že uporabljala. Glede uporabe ‘dronov’ in ‘trojanskih konjev’ pa NPM pravi: “Naša policija še ni zrela, nima analiz, na kakšen način bi jih uporabljala. Jaz sem bila šokirana, ko sem videla, da hoče ministrstvo za obrambo kupiti drona za 700.000 evrov. Dron v vojaških pomeni ubijanje na daljavo. Zakaj Slovenska vojska potrebuje drona? In potem smo spet pri izmišljevanju zgodbic o tem, kako bodo te naprave uporabljene v humanitarne in reševalne namene. Tukaj je v ozadju denar in vpliv proizvajalcev ki poskušajo prepričati države, da neko tako igračko nujno potrebujejo.”
Tako Denis Čaleta kot Nataša Pirc Musar na tem področju pogrešata odziv civilne družbe.
Po do zdaj znanih podatkih se domneva, da je iz Slovenije pet oseb odšlo na bojišča v Sirijo in Irak, od tega pa naj bi eden izgubil življenje. Čaleta opozarja, da je glede na število prebivalcev ta delež podoben kot v Nemčiji, vendar je v Nemčiji problem radikalizacije izredno izpostavljen. “Menim, da bi morali tudi v Sloveniji posvetiti več pozornosti temu. Ta radikalizacija doživi največji obseg v zaprtih družbenih skupinah, kot so zapori, različne verske skupine in druga okolja, kamor nacionalno varnostni organi relativno težko prodirajo. Problem radikalizacije je problem celotne družbe. O tem se moramo začeti pogovarjati že v šolah.” Čaleta, ki izpostavlja tudi problem desnega radikalizma, nadaljuje, da smo, ko pridemo na področje represije, že marsikaj izgubili. Nataša Pirc Musar dodaja: “Smo potem že lahko blizu policijske države, kar pa mora vsako demokratično družbo skrbeti. Predvsem politika mora paziti na svoj jezik, na kulturo dialoga, od tam se radikalizacija širi v vse pore. Začne se pri agresivnem jeziku.”
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila. Toda teroristični napadi v Parizu so po Evropi sprožili val različnih ukrepov za boj proti terorizmu, ki so z vidika človekovih pravic lahko sporni in bi jih pred tem javnost dojemala za nesprejemljive. Tudi nas čakajo določene zakonske spremembe, ki so nekatere že v fazi medresorskega usklajevanja. Policija si med drugim želi večja pooblastila pri prikritem evidentiranju in namenski kontroli, želi pa si tudi urediti vprašanje uporabe trojanskih konjev.
Nataša Pirc Musar iz Info hiše – inštituta za zasebnost in dostop do javnih informacij meni, da je nemogoče najti vse tiste, ki družbi delajo škodo. “Praktično vse vlade sveta imajo zdaj tendenco nadzirati 100 odstotno populacijo, da bi našli tiste, ki so pod mejo zakona. Če nadziramo 100 odstotno vse, in če po Gaussovi krivulji 5 odstotkov ljudi družbi dela škodo, 95 odstotkom ljudem neupravičeno posegamo v temeljne človekove pravice.”
“Že po 11. septembru so mnogi evropski parlamentarci in politiki razmišljali, da je v Evropi treba sprejeti podobne ukrepe, kot jih je sprejela Amerika – torej neka stroga zakonodaja in masovno zbiranje podatkov. Ampak do Charlie Hebdoja je bila struja v evropskem parlamentu, ki je opozarjala na kršitve temeljnih človekovih pravic dovolj močna, da do takšnih sprejetih ukrepih ni bilo.”
Po dogodkih v Parizu pa je na mizi tudi sporazum o izmenjavi osebnih podatkov o vseh potnikih, ki letijo v članice držav EU.
Pirc Musar je sama v veliko primerih opazila, da se je masovno zbiranje podatkov izrodilo v nekaj čisto nasprotnega. “Iz teh podatkov se da razbrati marsikaj. Tam imaš podatek, kakšno hrano nekdo jemlje, ali ima košer, ali ima muslimanski obrok, ali je vegetarijanec, imaš narodnost. In iz tega se dela selekcija potencialnih teroristov. In mnogo ljudi lahko pade na ta seznam samo zato, ker so vzeli muslimanski obrok in imajo arabski priimek.”
Po razkritjih Snowdna je Nataša Pirc Musar kot predstavnica EU v Washingtonu med drugim zastavila vprašanje, zakaj je bilo prisluškovanje in prestrezanje svetovnih komunikacij osredotočeno na Frankfurt. “Je Frankfurt teroristično gnezdo Evrope ali gospodarsko središče Evrope? Naslednje moje poredno vprašanje je bilo, zakaj je padel direktor CIE. Ker so ugotovili, da ima ljubico in so našli, da je v svojem gmail računu komuniciral s svojo ljubico. In zaradi tega je izgubil svoj položaj. Moje vprašanje je bilo, ali je direktor CIE terorist št. 1 na svetu. Vprašanje je, ko imaš enkrat vse te informacije na razpolago, kaj s temi informacijami počneš. In v veliki večini se izkaže, da se jih zlorablja za čisto nekaj drugega kot je ta vseobsegajoča bitka proti terorizmu.”
Dr. Denis Čeleta iz inštituta za korporativne varnostne študije ICS poudari preventivno delovanje: “Treba je pogledati, kje so vzroki za pojav terorizma in se tem vzrokom zoperstaviti. Samo represivni aparat ni garant za to, da se bo terorizem preprečil.” Čaleta opozarja, da take ogromne količine podatkov v realnem času niti ni mogoče obdelati. “To se jasno kaže pri vseh terorističnih napadih, ki smo jih kasneje analizirali. Tudi v Parizu je bil storilec na spisku potencialnih storilcev, pa vendar se je izmuznil varnostnim organov. Pot povečanja nadzora in zbiranja podatkov ni prava pot za uspešno bojevanje proti teroristični grožnji.”
Leta 2012 je bilo po svetu 3.400 terorističnih napadov, NSI pa jih je z vsemi podatki, ki jih ima, preprečil 21. “Če je podatkov preveč, iščeš iglo v senu,” opozarja na neučinkovitost podatkovnega onesnaženja Pirc Musar. “V Londonu je na vsakih 100 metrov ena kamera. Z njimi so našli samo enega zmikavta. Zlorab pa je bilo bistveno več pri policistih, ki so sledili svojim ženam in ljubicam ter jih opazovali, kaj počnejo.”
Pirc Musar opisuje: “Velikokrat, ko pride do sodnika ali sodnice neka zadeva, ki je zelo tehnična, je sodnik popolnoma izgubljen. Treba je izobraževati sodnike, da bodo dohajali uporabo modernih tehnologij v kazenskih postopkih. Danes žal ni tako.”
“Policisti in ‘James Bondi’ želijo vedno nove igračke,” pravi Pirc Musar, ki opiše, kako so policisti leta in leta trdili, da ne uporabljajo IMSI lovilca. »Potem čez kakšno leto izvemo, da so ‘mašinco’ res uporabili dvakrat na leto. Šest mesecev po tem izvemo, da so jo uporabili 20 krat na mesec. Brez pravne podlage v zakonu!« Do legalizacije IMSI lovilca je prišlo po tem, ko ga je policija že uporabljala. Glede uporabe ‘dronov’ in ‘trojanskih konjev’ pa NPM pravi: “Naša policija še ni zrela, nima analiz, na kakšen način bi jih uporabljala. Jaz sem bila šokirana, ko sem videla, da hoče ministrstvo za obrambo kupiti drona za 700.000 evrov. Dron v vojaških pomeni ubijanje na daljavo. Zakaj Slovenska vojska potrebuje drona? In potem smo spet pri izmišljevanju zgodbic o tem, kako bodo te naprave uporabljene v humanitarne in reševalne namene. Tukaj je v ozadju denar in vpliv proizvajalcev ki poskušajo prepričati države, da neko tako igračko nujno potrebujejo.”
Tako Denis Čaleta kot Nataša Pirc Musar na tem področju pogrešata odziv civilne družbe.
Po do zdaj znanih podatkih se domneva, da je iz Slovenije pet oseb odšlo na bojišča v Sirijo in Irak, od tega pa naj bi eden izgubil življenje. Čaleta opozarja, da je glede na število prebivalcev ta delež podoben kot v Nemčiji, vendar je v Nemčiji problem radikalizacije izredno izpostavljen. “Menim, da bi morali tudi v Sloveniji posvetiti več pozornosti temu. Ta radikalizacija doživi največji obseg v zaprtih družbenih skupinah, kot so zapori, različne verske skupine in druga okolja, kamor nacionalno varnostni organi relativno težko prodirajo. Problem radikalizacije je problem celotne družbe. O tem se moramo začeti pogovarjati že v šolah.” Čaleta, ki izpostavlja tudi problem desnega radikalizma, nadaljuje, da smo, ko pridemo na področje represije, že marsikaj izgubili. Nataša Pirc Musar dodaja: “Smo potem že lahko blizu policijske države, kar pa mora vsako demokratično družbo skrbeti. Predvsem politika mora paziti na svoj jezik, na kulturo dialoga, od tam se radikalizacija širi v vse pore. Začne se pri agresivnem jeziku.”
V oceanskih sedimentih je približno 14 milijonov ton mikroplastike in nimamo prav nobene metode, da bi jo očistili. Podobno, le manj oprijemljivo je v našem vsakdanjem življenju. Da jo vsebuje že skoraj vsaka rečna ali morska riba, je splošno znano, a čisto vsakič se nam med obrokom v taki ali drugačni obliki prikrade na krožnik, najdemo jo v kozmetiki, prav zdaj kroži v zraku okoli vas. Mikroplastika je simptom našega časa, na katerega za zdaj nimamo rešitve.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje konec letošnjega leta odhaja na smetišče zgodovine. Nadomestil ga bo obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Ta znesek naj se ne bi spremenil vsaj do marca 2025, ko je predvidena prva uskladitev. Kaj morajo pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka vedeti zavarovanci? Kako bodo prispevek poravnavali upokojenci, kdo bo plačevanja oproščen in kdaj bodo zavarovanci od komercialnih zavarovalnic dobili vrnjena presežna plačila za dopolnilno zavarovanje?
Podnebna konferenca Združenih narodov COP28, ki letos poteka v Dubaju, je v zadnji in najbolj napeti fazi.
RTV Slovenija se utaplja v izgubah, ki jih je za seboj pustilo nekdanje vodstvo, dvig stroškov dela in storitev na ravni države, z inflacijo neusklajena naročnina in tudi nestrateško poslovanje skozi leta. Kot je danes zjutraj na nujni seji parlamentarnega odbora za kulturo povedal predsednik uprave Zvezdan Martič, ocenjujejo, da primanjkljaj za pripravo proračuna za leto 2024 znaša 23 milijonov evrov.
Pred skoraj natanko štirimi meseci se je Slovenija zbudila v povsem novo poglavje sodobne zgodovine naravnih nesreč in človeške solidarnosti. Vsak kraj, občina in regija so glede na razmere in možnosti ubrale nekoliko drugačno pot krpanja materialnih in čustvenih ran in iskanja pomoči za sanacijo. Mi smo obiskali le eno od mnogih, kamniško občino, kjer so izjemno razdejanje poleg poplavnih voda povzročile hudourniške naplavine in številni plazovi. Kako se s posledicami soočajo predvsem tisti, ki se še ne morejo vrniti domov ali pa bodo potrebovali nadomestno rešitev
Narod brez elite je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. S temi besedami je Jože Anderlič, ki je v Ljubljani zgradil kompleks s pregrešno dragimi stanovanji, sprožil plaz komentarjev in razprav o slovenski eliti. Hkrati se zaradi številnih drugih primerov pogospodenja Ljubljane sprašujemo, ali se središče našega glavnega mesta lišpa le še za bogataše in turiste, vse ostale pa odriva na obrobje.
V Savinjski dolini poteka pospešena sanacija po poplavah, predvsem na najbolj izpostavljenih točkah se trudijo prehiteti zimo. Na cestah in vodotokih je ostalo še veliko dela, ki se bo še krepko zavleklo. V poplavljenih industrijskih conah na Ljubnem in v Nazarjah se postopoma vzpostavlja proizvodnja, v obeh največjih podjetjih razmišljajo tudi o nadomestnih lokacijah. Za najbolj ogrožena stanovanjska naselja in hiše pa je že bila sprejeta odločitev o selitvah. Kako poteka poplavna obnova v Savinjski dolini, kje so največje težave, kako bo v praksi s selitvami, kakšne so razmere na terenu in kako uskladiti različne interese? To je le nekaj vprašanj, na katere je v živo iz našega studia odgovarjal državni sekretar za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.
Napad Hamasa na jug Izraela 7. oktobra se ni zgodil v vakuumu, je pred časom poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Tudi grozljiva humanitarna katastrofa, ki jo spremljamo v Gazi, pa tudi nasilje na Zahodnem bregu, imata svoj zgodovinski in politični kontekst. Več kot 70-letna rana nerešenega palestinsko-izraelskega konflikta na Bližnjem vzhodu vpliva tako na odnos med Zahodom in muslimanskim svetom kot tudi na geopolitično stabilnost celotnega sveta.
V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.
Podpora premierju dr. Robertu Golobu, največji koalicijski stranki Svoboda, posledično pa tudi celotni koaliciji strmo pada.
V zadnjih tednih so prebivalci Mežiške doline ob dežju s strahom pogledovali v dvigovanje gladine reke Meže. K sreči ni povzročila še dodatnega razdejanja, kakor se ga še vsi spomnijo iz avgustovskih poplav. Neurejeni vodotoki, uničena infrastruktura, tako cestna kot delno tudi stanovanjska, ter številni grozeči plazovi so vsakodnevna tema koroških ljudi. Ob vsem tem pa je v Mežiški dolini življenje že skoraj od nekdaj prilagojeno tudi prisotnosti težkih kovin – svinca, cinka in kadmija – v onesnaženih tleh. Avgustovska ujma je onesnaženje ponesla po dolini navzdol, do Drave in morda še dlje. Kaj bo s programom ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Mežiški dolini? Kam bodo odpeljali človeku nevaren mulj? Bodo otroci v vrtcih Mežiške doline še kdaj prejeli dodatno varovalno prehrano?
Letošnji Avdiofestival, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal 9. oktobra v ljubljanski Cukrarni, je postregel tudi z zelo aktualnimi vprašanji na področju avdia in radia, med drugim kaj za medije pomeni vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca. Nove zmožnosti generativne umetne inteligence so v zadnjem letu nedvomno pritegnile kar najširšo pozornost in postalo je jasno, da gre za tehnološki preskok, ki spreminja pravila igre in parametre možnega na številnih področjih, tudi v medijih. Ne brez razloga, sta skupaj s štirimi gosti okrogle mize o avdiu prihodnosti ugotavljali Nina Slaček s Prvega in Valovka Maja Ratej.
Inšpektorat za žičniške naprave, ki deluje v sklopu Ministrstva za infrastrukturo, je na podlagi strokovno-tehničnega pregleda oktobra zaustavil obratovanje krožno kabinske žičnice Kanin. Ker je obratovanje smučišča brez dostopne žičnice logistično nemogoče, je edino slovensko visokogorsko smučišče zdaj zaprto in nič ne kaže, da bi bilo lahko drugače. To zimo krožno kabinska žičnica zagotovo ne bo prevažala smučark in smučarjev, decembra ji tako ali tako poteče obratovalno dovoljenje. Ampak ves zaplet sploh ni presenetljiv, če upoštevamo, da bo omenjena naprava kmalu praznovala abrahama. Kdo je torej kriv, da se je Kanin znašel v položaju, ki bo najbolj prizadel domačine v Bovcu in okolici, ugotavljamo v tokratnem Vročem mikrofonu.
Ljudje, ki prihajajo k nam po migrantskih poteh, so, tako kot vsi drugi, različnih značajev, izkušenj in profilov. Medtem ko pri domačih storilcih kaznivih dejanj v naslovih beremo o družinskih tragedijah, so pri tujcih naslovi veliko bolj senzacionalistični in povezani z ideološkimi in drugimi konotacijami, manj pa z globljim kontekstom. Ena od pogosto tako izpostavljenih tem so kriminalna dejanja tujcev, pa naj gre za huda ali bagatelna kazniva dejanja. Kaj pravijo policijski podatki? Preverili smo tudi rezultate analize vzorcev drog, kupljenih od ljudi, ki se gnetejo v azilnem domu in prejmejo po 18 evrov žepnine na mesec. Zakaj se manj zanimamo za ljudi, ki se iz takšnih težkih razmer na socialnem dnu izvlečejo na družbeno sprejemljiv način in jih je veliko?
V Evropi še vedno divja vojna. Rusija z napadom na Ukrajino ne popušča. Na Kitajskem sta se srečala Orban in Putin. Ob tem ljudje v Gazi umirajo v izraelskem obstreljevanju, ki ga Netanjahujeva vlada opravičuje s Hamasovim napadom in ubijanjem civilistov. Smrtnih žrtev je vsak dan več, tudi otrok. Širijo se shodi v podporo Palestine, absolutna politična podpora Izraelu ter protisemitizem. Stopnje tveganja zaradi terorističnih napadov se stopnjujejo. Na mejah znotraj schengenskega sistema spet uvajajo nadzor. Povsem mimo nas je šel množični eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha.
Najbolj "nevaren" filozof na svetu je udaril v Frankfurtu. Govorimo o Slavoju Žižku, ki je ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja, opozoril, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Njegov govor je bil večkrat prekinjen, očitali so mu, da relativizira problematiko, del dvorane pa mu je ploskal, saj sta Žižek in pred njim predsednica Nataša Pirc Musar prva opozorila, da razmere na Bližnjem vzhodu niso enoznačne.
Po nedavnem morilskem pohodu palestinskega Hamasa na Izrael, se zdaj svet z zaskrbljenostjo ozira tudi na posledice izraelskih maščevalnih načrtov in morebitne reakcije drugih držav. Spopad širših razsežnosti bi poleg ustvarjanja nevarnih kaotičnih razmer, zagotovo zahteval ogromno žrtev med civilisti na obeh straneh. Civilisti so namreč v sodobnem vojskovanju vse večkrat zlorabljeni kot orožje za pridobivanje javnega mnenja na določeno stran.
Pred nami je drugi največji prenos premoženja v samostojni Sloveniji. Predvsem zaradi upokojevanja se bo v naslednjih desetih letih prenašalo lastništvo podjetij, ki zagotavljajo do 80 tisoč delovnih mest. Nasledniki pogosto nimajo interesa za prevzem, vendar je to lahko priložnost za zagotovitev dolgoročne stabilnosti prek solastništva zaposlenih. Ne gre za samoupravljanje, ampak kapitalistično rešitev, ki jo v ZDA podpirajo tako demokrati kot republikanci. Tam je 10 odstotkov delovne sile v zasebnem sektorju solastnikov podjetij prek modelov ESOP. Slovenska vlada pripravlja dva zakona, ki bosta regulirala to področje. Obiskali smo tudi največje slovensko podjetje, ki je postalo kooperativa v lasti zaposlenih.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pri mladostnikih med 11 in 17 let izvedli raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Izsledki niso vzpodbudni, občutke osamljenosti je izkusil vsak šesti mladostnik, več kot tretjina jih redno doživlja vsaj dva psihosomatska simptoma, skoraj sedem odstotkov ima znake anksioznosti, nekaj več kot petina pa povišano verjetnost depresije. Mladostniki zaznavajo slabšo podporo prijateljev, staršev in učiteljev, bolj so obremenjeni.
"Verjetno se ne zavedamo, kako velike spremembe prinaša umetna inteligenca na vseh področjih. Tako v poklicih kot v zasebnem življenju. Pri nas smo desetletja za časom," meni stroka, ki je prejšnji teden s posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila na to, da šolski sistem trenutno ne sledi napredku in pušča slovenske otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj. V šolah dodajajo, da nam manjka sistemska usmeritev, saj je trenutno vse odvisno predvsem od motiviranosti in iznajdljivosti šol in učiteljev.
Neveljaven email naslov