Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
Je sploh kdo razmišljal o posledicah?
“Kaj zame pomeni, da bom odslej plačevala 195€ namesto 39€? Ob tem, da v treh izmenah in z napornim delom zaslužim manj kot minimalno plačo, da je mož brezposeln, da imava dva majhna otroka, zame to pomeni čisto grozo. Odkar vem, da bomo ostali brez 156€ subvencije ne spim več, ker ploh ne vem, kako bomo. Ostali bomo povsem brez denarja za hrano. Za našo družino je 156€ res ogromno denarja!” pravi mati dveh otrok, ena izmed 2792 tistih, ki bodo izgubili pravico do pomembnega dela subvencije neprofitnega dela najemnine.
Z zelo veliko večino (zanj je od 81 prisotnih poslancev glasovalo 67) bil namreč pred dobrim mesecem v državnem zboru sprejet interventni Zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Za boljše razumevanje, kaj se je zgodilo, najprej kratko pojasnilo: subvencija stanarine za socialno najšibkejši sloj najemnikov stanovanj je bila doslej sestavljena iz dveh delov .
Pred 6 leti je stanovanjski zakon prinesel nekaj olajšanja za tiste, ki so sicer izpolnjevali pogoje za neprofitno stanovanje, a jim ga njihova občina ni zmogla zagotoviti. Zato si je vsak tak upravičenec lahko poiskal stanovanje na trgu, občina in država pa sta mu vsaka do polovice krili razliko med višino tržne najemnine, ki jo je plačeval lastniku tega najetega stanovanja, in tako, ki bi jo za enako kvadraturo plačal, če bi mu stanovanje zagotovila občina ali občinski sklad. S pomembno opombo, da je bila določena zgornja dovoljena višina takih tržnih najemnin in sicer pa vsako posamezno regijo.
1.januarja 2012 sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali po domače, t.i. nova socialna zakonodaja, je prinesla še dodatno ugodnost : tisti, ki so že bili upravičeni do subvencije prej omenjenega dela tržne najemnine, so v primeru, če so živeli v hudih socialnih stiskah, lahko zaprosili še za dodatno subvencijo neprofitne najemnine – s tem so bili v bistvu povsem izenačeni s tistimi sodržavljani, ki so imeli več sreče in so najemniki neprofitnih, občinskih oz. skladovih stanovanj. Toda ko je zakon pred tremi leti to novost uvedel, ni tudi določil, kdo naj bo plačnik tega stroška in ta je nato v celoti končal na plečih občin. Te so , kot trdijo, skupaj z ministrstvom za okolje in prostor, ki je to breme delno sofinanciralo, opozarjale na to nedorečenost.
Zato se je pri pripravi interventnega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin v začetku tega leta med predlogi, kako naj se občine izvijejo iz vse težjega bremena financiranja, nekako znašel tudi predlog o ukinitvi stanovanjskih subvencij.
O tem, kako natanko je prišlo do predloga in kaj je kdo v resnici zagovarjal, ima vsaka stran nekoliko svojo verzijo:
Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, ene od dveh pogajalk v imenu razdrobljene slovenske lokalne samouprave, ostro zanika, da bi bil predlog o ukinitvi subvencije z njihovega arzenala idej: “S strani Združenja občin Slovenije (ZOS) nismo bili pobudnik tega ukrepa,niti ga nismo zagovarjali. Bila jih je cela vrsta, ki bi lahko imeli še večji učinek kot na primer prenos stavbnih zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč na občine. Je pa po mojem mnenju bila sprejeta anomalija, ukinjena je bila subvencija za neprofitni del najemnine, ki bi po moji oceni morala ostati, ostala pa je subvencija za tržni del najemnine. Tako smo prišli v kontradiktorno situacijo z neprofitnimi stanovanji! Logično bi bilo, da bi ukinili profitni del, občina pa bi vsem – v profitnih ali neprofitnih najemnih stanovanjih – sofinancirala neprofitno najemnino . Takšna ureditev kot je sprejeta sedaj, se mi zdi nelogična.”
In kakšne so bile še druge možnosti, da bi namesto subvencij stanarin črtali kakšne druge izdatke?
“Bila je cela paleta predlogov. Med drugim je bil tudi predlog, da se ukinejo služnosti za plačilo na vodnih telesih. Tukaj nismo uspeli priti do dogovora in pravzaprav je bila ukinitev dela stanovanjskih subvencij kot neka kompenzacija z ukrepom za plačilo služnosti.”
V skupnosti občin Slovenije, ki predstavlja drug del slovenskih občin opozarjajo, da se o sprejeti rešitvi nismo pogajali, prav tako o tem, kakšne bi lahko bile možne rešitve težav pri subvencioniranju stanovanjskih najemnin ni bilo govora na številnih pogajanjih s pristojnimi ministrstvi. Tudi njih je kot kaže uveljavljena rešitev in njeni učinki presenetila, zato vsekakor zahtevajo ukrepanje. Skupnost občin Slovenije bo zato že v teh dnevih na Ministrstvo za javno upravo naslovilo zahtevo, da se v čim krajšem času sestanejo in skupaj poiščejo možne rešitve, ki ne bodo škodljive.
Da je bil osnovni fokus pogajalcev z obeh strani le na državnem oz. občinskih proračunih, ne pa na tem, kaj bodo sem in tja premetane številke in odločitve prinesle ljudem, da jih taki ukrepi delijo na tiste srečneže v javnih in one v zasebnih najetih stanovanjih, da bi morda vsaj kazalo vse najemnike vseh vrst stanovanj obremeniti enako, če se že strinjamo, da denarja v državi ni – ničesar od tega v debatah ni bilo, potrdi tudi predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Barbara Radovan.
Kot še navaja, naj bi precej olajšanja najemnikom tržnih stanovanj prinesel nov stanovanjski program, ki predvideva pravičnejšo pomoč državljanom ne glede na to, v kakšne vrste najemniškem stanovanju živijo. A ta je šele v obrisih in še zdaleč ne pomeni, da bo v trenutnem predlogu tudi zaživel.
Kakšno je bilo stališče Ministrva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zakaj sprejetja zakonodaje ni uspelo preprečiti, pojasnjuje Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve:
Tudi pri Varuhu človekovih pravic bodo v kratkem obravnavali sprejeto zakonodajo in preverili, »ali gre s sprejetimi spremembami za morebitno diskriminacijo in protiustavnost tudi glede na najemniški položaj«
Naj si strani podajajo vroč kostanj odgovornosti za to, kdo je kaj predlagal in kdo je kaj kako razumel, lahko ga seveda tudi preložijo na državni zbor, ki je zakon potrdil s skoraj plebiscitarno večino – dejstvo je, da je zakon sprejet in da 1.4.2015 stopi v veljavo. Konec je debat o alinejah in prihrankih, za 2800 upravičencev prihaja čas precejšnjih sprememb.
Kaj konkretno pomenijo, kako je mogoče iz še veljavne odločbe razbrati, do katerega dela subvencije ne bodo več upravičeni, ko ta odločba poteče, je podrobneje pojasnila Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve MDDSZ
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
Je sploh kdo razmišljal o posledicah?
“Kaj zame pomeni, da bom odslej plačevala 195€ namesto 39€? Ob tem, da v treh izmenah in z napornim delom zaslužim manj kot minimalno plačo, da je mož brezposeln, da imava dva majhna otroka, zame to pomeni čisto grozo. Odkar vem, da bomo ostali brez 156€ subvencije ne spim več, ker ploh ne vem, kako bomo. Ostali bomo povsem brez denarja za hrano. Za našo družino je 156€ res ogromno denarja!” pravi mati dveh otrok, ena izmed 2792 tistih, ki bodo izgubili pravico do pomembnega dela subvencije neprofitnega dela najemnine.
Z zelo veliko večino (zanj je od 81 prisotnih poslancev glasovalo 67) bil namreč pred dobrim mesecem v državnem zboru sprejet interventni Zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Za boljše razumevanje, kaj se je zgodilo, najprej kratko pojasnilo: subvencija stanarine za socialno najšibkejši sloj najemnikov stanovanj je bila doslej sestavljena iz dveh delov .
Pred 6 leti je stanovanjski zakon prinesel nekaj olajšanja za tiste, ki so sicer izpolnjevali pogoje za neprofitno stanovanje, a jim ga njihova občina ni zmogla zagotoviti. Zato si je vsak tak upravičenec lahko poiskal stanovanje na trgu, občina in država pa sta mu vsaka do polovice krili razliko med višino tržne najemnine, ki jo je plačeval lastniku tega najetega stanovanja, in tako, ki bi jo za enako kvadraturo plačal, če bi mu stanovanje zagotovila občina ali občinski sklad. S pomembno opombo, da je bila določena zgornja dovoljena višina takih tržnih najemnin in sicer pa vsako posamezno regijo.
1.januarja 2012 sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali po domače, t.i. nova socialna zakonodaja, je prinesla še dodatno ugodnost : tisti, ki so že bili upravičeni do subvencije prej omenjenega dela tržne najemnine, so v primeru, če so živeli v hudih socialnih stiskah, lahko zaprosili še za dodatno subvencijo neprofitne najemnine – s tem so bili v bistvu povsem izenačeni s tistimi sodržavljani, ki so imeli več sreče in so najemniki neprofitnih, občinskih oz. skladovih stanovanj. Toda ko je zakon pred tremi leti to novost uvedel, ni tudi določil, kdo naj bo plačnik tega stroška in ta je nato v celoti končal na plečih občin. Te so , kot trdijo, skupaj z ministrstvom za okolje in prostor, ki je to breme delno sofinanciralo, opozarjale na to nedorečenost.
Zato se je pri pripravi interventnega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin v začetku tega leta med predlogi, kako naj se občine izvijejo iz vse težjega bremena financiranja, nekako znašel tudi predlog o ukinitvi stanovanjskih subvencij.
O tem, kako natanko je prišlo do predloga in kaj je kdo v resnici zagovarjal, ima vsaka stran nekoliko svojo verzijo:
Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, ene od dveh pogajalk v imenu razdrobljene slovenske lokalne samouprave, ostro zanika, da bi bil predlog o ukinitvi subvencije z njihovega arzenala idej: “S strani Združenja občin Slovenije (ZOS) nismo bili pobudnik tega ukrepa,niti ga nismo zagovarjali. Bila jih je cela vrsta, ki bi lahko imeli še večji učinek kot na primer prenos stavbnih zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč na občine. Je pa po mojem mnenju bila sprejeta anomalija, ukinjena je bila subvencija za neprofitni del najemnine, ki bi po moji oceni morala ostati, ostala pa je subvencija za tržni del najemnine. Tako smo prišli v kontradiktorno situacijo z neprofitnimi stanovanji! Logično bi bilo, da bi ukinili profitni del, občina pa bi vsem – v profitnih ali neprofitnih najemnih stanovanjih – sofinancirala neprofitno najemnino . Takšna ureditev kot je sprejeta sedaj, se mi zdi nelogična.”
In kakšne so bile še druge možnosti, da bi namesto subvencij stanarin črtali kakšne druge izdatke?
“Bila je cela paleta predlogov. Med drugim je bil tudi predlog, da se ukinejo služnosti za plačilo na vodnih telesih. Tukaj nismo uspeli priti do dogovora in pravzaprav je bila ukinitev dela stanovanjskih subvencij kot neka kompenzacija z ukrepom za plačilo služnosti.”
V skupnosti občin Slovenije, ki predstavlja drug del slovenskih občin opozarjajo, da se o sprejeti rešitvi nismo pogajali, prav tako o tem, kakšne bi lahko bile možne rešitve težav pri subvencioniranju stanovanjskih najemnin ni bilo govora na številnih pogajanjih s pristojnimi ministrstvi. Tudi njih je kot kaže uveljavljena rešitev in njeni učinki presenetila, zato vsekakor zahtevajo ukrepanje. Skupnost občin Slovenije bo zato že v teh dnevih na Ministrstvo za javno upravo naslovilo zahtevo, da se v čim krajšem času sestanejo in skupaj poiščejo možne rešitve, ki ne bodo škodljive.
Da je bil osnovni fokus pogajalcev z obeh strani le na državnem oz. občinskih proračunih, ne pa na tem, kaj bodo sem in tja premetane številke in odločitve prinesle ljudem, da jih taki ukrepi delijo na tiste srečneže v javnih in one v zasebnih najetih stanovanjih, da bi morda vsaj kazalo vse najemnike vseh vrst stanovanj obremeniti enako, če se že strinjamo, da denarja v državi ni – ničesar od tega v debatah ni bilo, potrdi tudi predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Barbara Radovan.
Kot še navaja, naj bi precej olajšanja najemnikom tržnih stanovanj prinesel nov stanovanjski program, ki predvideva pravičnejšo pomoč državljanom ne glede na to, v kakšne vrste najemniškem stanovanju živijo. A ta je šele v obrisih in še zdaleč ne pomeni, da bo v trenutnem predlogu tudi zaživel.
Kakšno je bilo stališče Ministrva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zakaj sprejetja zakonodaje ni uspelo preprečiti, pojasnjuje Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve:
Tudi pri Varuhu človekovih pravic bodo v kratkem obravnavali sprejeto zakonodajo in preverili, »ali gre s sprejetimi spremembami za morebitno diskriminacijo in protiustavnost tudi glede na najemniški položaj«
Naj si strani podajajo vroč kostanj odgovornosti za to, kdo je kaj predlagal in kdo je kaj kako razumel, lahko ga seveda tudi preložijo na državni zbor, ki je zakon potrdil s skoraj plebiscitarno večino – dejstvo je, da je zakon sprejet in da 1.4.2015 stopi v veljavo. Konec je debat o alinejah in prihrankih, za 2800 upravičencev prihaja čas precejšnjih sprememb.
Kaj konkretno pomenijo, kako je mogoče iz še veljavne odločbe razbrati, do katerega dela subvencije ne bodo več upravičeni, ko ta odločba poteče, je podrobneje pojasnila Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve MDDSZ
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
Že veste, koliko boste stari, ko se boste upokojili in koliko delovne dobe bo za vami? Kaj pa višina pokojnine? Boste lahko živeli ali samo preživeli svojo jesen? Kaj torej prinaša prihodnja pokojninska reforma? Vladne predloge lahko poiščete v Beli knjigi. Kakšni so? Odgovori v Vročem mikrofonu.
“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.
Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.
30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.
O delu Državnega sveta slišimo največ takrat, ko se svetniki odločijo za odložilni veto. Čeprav je v večini teh primerov sporen del zakona ali samo en člen, lahko zavrnejo le zakon v celoti. Državni zbor potem o zakonu ponovno glasuje.
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.
Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.
Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?
Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?
Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.
V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.
Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.
Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.
Neveljaven email naslov