“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine. Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.

Je sploh kdo razmišljal o posledicah?

“Kaj zame pomeni, da bom odslej plačevala 195€ namesto 39€? Ob tem, da v treh izmenah  in z napornim delom zaslužim  manj kot minimalno plačo, da je mož brezposeln, da imava dva majhna otroka, zame to pomeni čisto grozo. Odkar vem, da bomo ostali brez  156€ subvencije ne spim več, ker ploh ne vem, kako bomo. Ostali  bomo povsem brez denarja za hrano. Za našo družino je 156€ res ogromno denarja!”  pravi mati dveh otrok, ena izmed 2792 tistih, ki bodo izgubili pravico do pomembnega dela subvencije neprofitnega dela najemnine.  

Z zelo veliko večino (zanj je od 81 prisotnih poslancev glasovalo 67)  bil namreč pred dobrim  mesecem v državnem zboru  sprejet interventni Zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske  doslej  prejemale subvencijo najemnine.

Kateri del najemnine je ukinjen?

Za boljše razumevanje, kaj se je zgodilo, najprej kratko pojasnilo: subvencija stanarine za socialno najšibkejši sloj najemnikov stanovanj je bila doslej  sestavljena iz dveh delov .

Pred 6 leti je stanovanjski zakon prinesel nekaj olajšanja za tiste, ki  so sicer izpolnjevali pogoje za neprofitno stanovanje, a jim ga njihova občina ni zmogla zagotoviti. Zato si je vsak tak upravičenec lahko poiskal stanovanje na trgu, občina in država pa sta mu vsaka do polovice krili razliko med  višino tržne najemnine, ki jo je plačeval lastniku tega najetega stanovanja, in  tako, ki bi jo za enako kvadraturo plačal, če bi mu stanovanje zagotovila občina ali občinski sklad. S pomembno opombo, da je bila določena zgornja dovoljena višina takih tržnih najemnin in sicer pa vsako posamezno regijo.

1.januarja 2012 sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali po domače,   t.i. nova socialna zakonodaja, je prinesla še dodatno ugodnost : tisti, ki so že bili upravičeni do subvencije prej omenjenega dela tržne najemnine, so v primeru, če so živeli v hudih socialnih stiskah, lahko  zaprosili še za dodatno subvencijo neprofitne najemnine – s tem so bili v bistvu  povsem izenačeni s tistimi sodržavljani, ki so imeli več sreče in so najemniki neprofitnih, občinskih oz. skladovih stanovanj. Toda ko je zakon pred tremi leti  to novost uvedel,  ni tudi  določil, kdo naj bo plačnik tega stroška in ta je  nato  v celoti končal na plečih  občin. Te so , kot trdijo, skupaj   z ministrstvom za okolje in prostor, ki je  to breme delno sofinanciralo, opozarjale na to nedorečenost.

Nihče ni predlagal, nihče podprl….

Zato se je  pri pripravi  interventnega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin  v  začetku tega leta med  predlogi, kako naj se občine izvijejo iz vse težjega bremena  financiranja, nekako znašel tudi predlog o ukinitvi  stanovanjskih subvencij.

O tem, kako natanko je prišlo do predloga in kaj je kdo v resnici zagovarjal, ima vsaka stran nekoliko svojo verzijo:

Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, ene od dveh pogajalk v imenu razdrobljene slovenske lokalne samouprave, ostro zanika, da bi bil predlog o ukinitvi  subvencije z njihovega arzenala idej: “S strani Združenja občin Slovenije (ZOS) nismo bili pobudnik tega ukrepa,niti ga nismo zagovarjali. Bila jih je cela vrsta, ki bi lahko imeli še večji učinek kot na primer prenos stavbnih zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč na občine. Je pa po mojem mnenju bila sprejeta anomalija, ukinjena je bila subvencija za neprofitni del najemnine, ki bi po moji oceni morala ostati, ostala pa je subvencija za tržni del najemnine. Tako smo prišli v kontradiktorno situacijo z neprofitnimi stanovanji! Logično bi bilo, da bi ukinili profitni del, občina  pa bi vsem – v profitnih ali neprofitnih najemnih stanovanjih – sofinancirala  neprofitno najemnino . Takšna ureditev kot je sprejeta sedaj, se mi zdi nelogična.”

Med mnogimi predlogi izbran najslabši za občane

 In kakšne so bile še druge možnosti, da bi namesto subvencij stanarin črtali kakšne druge izdatke?

“Bila je cela paleta predlogov. Med drugim je bil tudi predlog, da se ukinejo služnosti za plačilo na vodnih telesih. Tukaj nismo uspeli priti do dogovora in pravzaprav je bila ukinitev dela stanovanjskih subvencij kot neka kompenzacija z ukrepom za plačilo služnosti.”

V skupnosti občin Slovenije, ki predstavlja  drug del slovenskih občin opozarjajo, da  se o sprejeti rešitvi  nismo pogajali, prav tako  o tem, kakšne bi lahko bile možne rešitve težav pri subvencioniranju stanovanjskih najemnin ni bilo govora na številnih pogajanjih s pristojnimi ministrstvi.  Tudi njih je kot kaže uveljavljena rešitev in njeni učinki presenetila, zato  vsekakor zahtevajo ukrepanje.  Skupnost občin Slovenije  bo zato že v teh dnevih na Ministrstvo za javno upravo naslovilo zahtevo, da se v čim krajšem času sestanejo in skupaj poiščejo možne rešitve, ki ne  bodo škodljive.

Je sploh kdo razmišljal o posledicah?

Da je bil  osnovni fokus  pogajalcev  z obeh strani le na državnem oz. občinskih proračunih, ne pa na tem, kaj bodo sem in tja premetane številke in  odločitve prinesle ljudem,  da jih taki ukrepi delijo na tiste srečneže v  javnih in one v zasebnih najetih stanovanjih,  da bi morda vsaj kazalo vse najemnike vseh vrst stanovanj obremeniti enako, če se že strinjamo, da denarja v državi ni – ničesar od tega v debatah ni bilo, potrdi tudi predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Barbara Radovan.

Kot še navaja, naj bi precej olajšanja najemnikom  tržnih stanovanj prinesel nov stanovanjski program, ki predvideva  pravičnejšo pomoč državljanom ne glede na to, v kakšne vrste najemniškem stanovanju živijo. A ta je šele v obrisih in še zdaleč ne pomeni, da bo  v trenutnem predlogu tudi zaživel.

Kakšno je bilo stališče Ministrva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zakaj sprejetja zakonodaje ni uspelo preprečiti, pojasnjuje Barbara Starič Strajnar, sekretarka  z Direktorata za socialne zadeve:

Tudi  pri Varuhu človekovih pravic  bodo v kratkem obravnavali sprejeto zakonodajo in preverili, »ali gre s sprejetimi spremembami za morebitno diskriminacijo in protiustavnost tudi glede na najemniški položaj«

Naj si strani podajajo vroč kostanj odgovornosti za to, kdo je kaj predlagal in kdo je kaj kako razumel, lahko ga seveda tudi preložijo na  državni zbor, ki je zakon potrdil s skoraj plebiscitarno večino – dejstvo je, da je zakon sprejet in da  1.4.2015 stopi  v veljavo.  Konec je debat o alinejah in prihrankih, za 2800  upravičencev  prihaja čas precejšnjih sprememb.

Kako razbrati, kateri del subvencije je ukinjen?

Kaj konkretno pomenijo, kako je mogoče  iz še veljavne odločbe razbrati, do  katerega  dela subvencije  ne bodo več upravičeni, ko ta odločba poteče, je podrobneje pojasnila Barbara Starič Strajnar, sekretarka  z Direktorata za socialne zadeve MDDSZ