Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pripravništva v socialnem varstvu

21.04.2015

Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.

Dr. Srečo Dragoš: "Pripravništva omogočajo tudi razbremenitev centrov za socialno delo."

Študentom, ki se izobražujejo ali so se izobraževali za poklic socialnega delavca, je prekipelo. Že dve leti namreč čakajo na razpis za opravljanje pripravništva, ki je po Zakonu o socialnem varstvu skupaj s pozneje opravljenim strokovnim izpitom nujni pogoj za opravljanje poklica za katerega so se izobraževali.

Na drugi strani Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje, da denarja za ta namen ni, ter da v javnem sektorju še vrsta drugih diplomantov čaka na financiranje obveznih pripravništev prek evropskih sredstev.

V zakonu je predpisano, da mora strokovni delavec imeti opravljeno pripravništvo in strokovni izpit, nikjer ne piše, da država vsakomur to financira.”

Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvo za delo

Študenti, ki zaradi prehodnega obdobja črpanja evropskih sredstev čakajo na razpis za opravljanje pripravništev že 2 leti, so se zato zbrali pred Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter glasno zahtevali: “Hočemo pripravništva, uredite pripravništva!“. Veliko jih namreč po mnenju organizatorjev protesta, ki je privabil približno 380 podpornikov, danes pripravništvo opravlja prostovoljno, čeprav je tovrstna oblika izkoriščanja mladih prepovedana.

“Zakonodaja pravi, da rabi človek eno leto usposabljanja ali delovnih izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu. Smo proti temu in soglasja za volontersko pripravništva ni, a zaradi presežka diplomantov tudi te spustimo na izpit.”

Bojan Regvar, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije

Statistika

 

Približno pol milijona (6%) stroškov je iz finančne sheme bilo namenjeno vodenju projektne pisarne za projekt Pripravništva pri Socialni zbornici Slovenije (4 zaposleni na projektu).

Manipuliranje številk

Po mnenju organizatorja protesta (skupine študentov in Socialne zbornice Slovenije), bi moralo Ministrstvo za delo zagotoviti pripravništva za približno 500 diplomantov, ki želijo delati na področju socialnega varstva. Ministrstvo odgovarja, da so podatke preverjali na Zavodu za zaposlovanje, kjer je trenutno prijavljenih zgolj 37 diplomantov s Fakultete za socialno delo. Gre za napihovanje številk?

Paradoks: centri za socialno delo opozarjajo na pomanjkanje delovne sile

Slovenija sicer po številu zaposlenih na področju socialnega varstva dosega 42 odstotkov povprečja EU – pri nas je v na 100.000 prebivalcev v socialnem varstvu zaposlenih 772 ljudi, v EU v povprečju 1851, a potrebe na trgu dela je močno oklestil Zakon o uravnoteženju javnih financ oziroma ZUJF. In centri za socialno delo so tudi s pomočjo pripravnikov do zdaj reševali problem pomanjkanja delovne sile.


Vroči mikrofon

1285 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Pripravništva v socialnem varstvu

21.04.2015

Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.

Dr. Srečo Dragoš: "Pripravništva omogočajo tudi razbremenitev centrov za socialno delo."

Študentom, ki se izobražujejo ali so se izobraževali za poklic socialnega delavca, je prekipelo. Že dve leti namreč čakajo na razpis za opravljanje pripravništva, ki je po Zakonu o socialnem varstvu skupaj s pozneje opravljenim strokovnim izpitom nujni pogoj za opravljanje poklica za katerega so se izobraževali.

Na drugi strani Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje, da denarja za ta namen ni, ter da v javnem sektorju še vrsta drugih diplomantov čaka na financiranje obveznih pripravništev prek evropskih sredstev.

V zakonu je predpisano, da mora strokovni delavec imeti opravljeno pripravništvo in strokovni izpit, nikjer ne piše, da država vsakomur to financira.”

Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvo za delo

Študenti, ki zaradi prehodnega obdobja črpanja evropskih sredstev čakajo na razpis za opravljanje pripravništev že 2 leti, so se zato zbrali pred Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter glasno zahtevali: “Hočemo pripravništva, uredite pripravništva!“. Veliko jih namreč po mnenju organizatorjev protesta, ki je privabil približno 380 podpornikov, danes pripravništvo opravlja prostovoljno, čeprav je tovrstna oblika izkoriščanja mladih prepovedana.

“Zakonodaja pravi, da rabi človek eno leto usposabljanja ali delovnih izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu. Smo proti temu in soglasja za volontersko pripravništva ni, a zaradi presežka diplomantov tudi te spustimo na izpit.”

Bojan Regvar, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije

Statistika

 

Približno pol milijona (6%) stroškov je iz finančne sheme bilo namenjeno vodenju projektne pisarne za projekt Pripravništva pri Socialni zbornici Slovenije (4 zaposleni na projektu).

Manipuliranje številk

Po mnenju organizatorja protesta (skupine študentov in Socialne zbornice Slovenije), bi moralo Ministrstvo za delo zagotoviti pripravništva za približno 500 diplomantov, ki želijo delati na področju socialnega varstva. Ministrstvo odgovarja, da so podatke preverjali na Zavodu za zaposlovanje, kjer je trenutno prijavljenih zgolj 37 diplomantov s Fakultete za socialno delo. Gre za napihovanje številk?

Paradoks: centri za socialno delo opozarjajo na pomanjkanje delovne sile

Slovenija sicer po številu zaposlenih na področju socialnega varstva dosega 42 odstotkov povprečja EU – pri nas je v na 100.000 prebivalcev v socialnem varstvu zaposlenih 772 ljudi, v EU v povprečju 1851, a potrebe na trgu dela je močno oklestil Zakon o uravnoteženju javnih financ oziroma ZUJF. In centri za socialno delo so tudi s pomočjo pripravnikov do zdaj reševali problem pomanjkanja delovne sile.


06.01.2021

5G je logična evolucija mobilnega omrežja, ne revolucija!

Zgodovina je sicer polna teorij zarot, ki so nastopile ob pandemijah, a vse povezane z mobilnim omrežjem 5G v zadnjih letih še posebej izstopajo. Zakaj so tako privlačne, kaj 5G prinaša in zakaj neupravičeno vzbuja skrb in razburja? V minulem odbitem letu smo veliko govorili o mobilnem omrežju prihodnosti, Vroči mikrofon zato povzema več epizod podkasta Odbita do bita in tolmači ključne pomisleke.


05.01.2021

Starši morajo biti starši, ne pa učitelji

Učenci s posebnimi potrebami so se po več kot dveh mesecih spet vrnili v šolske klopi. Kako je potekal "nov začetek šolskega leta", smo preverili na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne – IRIS. Naša gostja je bila ravnateljica centra Katjuša Koprivnikar.


30.12.2020

Svinec niža IQ političnih elit

Kljub pandemiji se svet ni prenehal vrteti. Ljudje še naprej bežijo iz svojih domov, dogajajo se napadi na medije, kulturo, civilno družbo, nismo prenehali uničevati narave in zdravja. Izpostavili bomo nekaj tem iz serije Okolje ne pozablja in oddaje Kje pa vas čevelj žuli, ki jih bo komentiral hrvaški filozof, prevajalec in teoretik kulture Boris Buden, ki se je odrekel hrvaškemu državljanstvu in živi v Berlinu. Ob svoji prodorni kritiki nacionalizmov pa vidi optimizem v tem, da nam zmanjkuje časa.


22.12.2020

Goran Forbici, Center nevladnih organizacij Slovenije

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


15.12.2020

Izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov

Zadnjih deset let v Sloveniji nismo imeli urejenega področja za izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov, za to pa od julija 2019 skrbi kolektivna organizacija Kopriva. Pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, ključkov USB in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za prazne nosilce podatkov: kasete, CD-je, spominske kartice, računalnike, telefone …, katere koli naprave ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Julija 2019 pa se je to področje korenito spremenilo. Kako, s sogovorniki na področju glasbenih kolektivnih organizacij ugotavlja Klara Zupančič.


08.12.2020

Znanost zaradi boja za denar vse bolj nezmožna širine

Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.


01.12.2020

Hidroelektrarne na Savi: Obnovljiv vir energije ali posegi proti naravi?

Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?


25.11.2020

Vsako peto otroštvo zaznamovano z eno izmed oblik spolnega nasilja

Najhuje je zamahniti z roko in reči, da se nič ne da Ker se v časih epidemije socialne mreže krčijo in oseba, ki trpi nasilje, velikokrat nima nikogar, ki bi se mu lahko zaupala, je še toliko bolj pomembno, da kot starš ostanemo pozorni na obnašanje otrok, opozarja Maja Plaz. "Spolno nasilje je ponavadi povzročeno s strani bližnjih oseb. Odgovornost vsakega od nas je, da je pripravljen na odziv, če bi se nam otrok zaupal, da se nekaj dogaja. Pomembno je, da ob tem nismo šokirani in da mu verjamemo. " Kam se lahko obrnete po pomoč? - 080-11-55 (klicna številka Društva SOS telefon), - Ženska svetovalnica: krizne številke za pomoč žrtvam nasilja, za umik v varne hiše, krizne centre in za psihosocialno pomoč, - anonimna e-prijava nasilja v družini, - klicne številke za pomoč pri duševni stiski so dostopne tukaj in na spletni strani Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, - brezplačni razbremenilni pogovori


24.11.2020

Epidemija upada prepočasi

Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.


21.11.2020

Bodo v Šaleški dolini poleg premoga kurili še odpadke?

Šaleške doline ne vznemirja samo zadnja zaustavitev šestega bloka. Še bolj je na tapeti zamisel, da bi v Termoelektrarni Šoštanj poleg premoga kurili še odpadke, zato so prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne. Raziskuje naša dopisnica Metka Pirc.


18.11.2020

Kako bo zadnji paket ukrepov za omilitev posledic epidemije vplival na gospodarstvo?

Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? Vlada se za ohranjanje zaposlenosti in tudi gospodarskega potenciala zadolžuje. Dolg bo treba enkrat treba vrniti, čeprav je tudi Evropa v tej krizi obrnila hrbet varčevanju. Če bomo vlagali v naložbe prihodnosti, bo tudi breme dolga manjše.


17.11.2020

Rekordna rast porabe antidepresivov med epidemijo

Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.


10.11.2020

Ali obdobje, ko smo mislili, da smo se iz izkušnje druge svetovne vojne kaj naučili, mineva?

Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?


04.11.2020

Izselitev nevladnikov z Metelkove 6

Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je preverjala Nataša Štefe.


03.11.2020

Po epidemiji bomo drugačni

Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.


28.10.2020

Radiologija na Gorenjskem

Pred tedni je odmevala izpoved Kranjčanke, ki je več kot teden dni čakala na diagnozo 'razliti slepič'. Opozorila je na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem. Raziskujemo, zakaj so v Kranju še vedno brez radiologa, ki bi opravljal tudi ultrazvočne preiskave. Za nujne primere so dogovorjeni s preobremenjenim zasebnikom. Zato mrzlično iščejo specialiste, tudi v tujini. A se je zataknilo na Ministrstvu za zdravje, kamor so decembra lani poslali vlogo za poklicno kvalifikacijo zdravnice specialistke iz tujine. Komisija o njej še ni odločila, saj imajo 250 takšnih vlog. Na ministrstvu za zdravje priznavajo zaostanke in pojasnjujejo, da vsako vlogo vodijo kot samostojen upravni postopek.


27.10.2020

Kaj sploh še ostane Američanom?

Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije. Američani izbirajo med brezkompromisnim politikom in politikom stare šole. Med tistim, za katerega cilj posvečuje sredstvo in tistim, ki je privid starih dobrih časov. Kaj sploh še ostane Američanom?


21.10.2020

Dovolj je zapiranja pošt!

V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.


20.10.2020

To krizo doživljamo kot veliko komunikacijsko improvizacijo

Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.


13.10.2020

Kriterije za razglasitev ukrepov z rdečega seznama bi lahko dosegli v manj kot tednu

Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?


Stran 18 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov