Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Evropska komisija z novo direktivo na področju GSO, Slovenija z novim zakonom, znanost proti omejevanju GSO
Gojiti gensko spremenjene poljščine ali ne, že več kot desetletje in pol neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. V začetku aprila je na tem področju začela veljati nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija sicer predstavila že leta 2010. Njen namen je poenostaviti dozdajšnji postopek odobritve gensko spremenjenih organizmov, ki ni zmogel odgovarjati povsem razdeljenim državam članicam.
“V skladu z novo zakonodajo bodo lahko države članice Unije omejile ali prepovedale pridelavo gensko obdelanih poljščin na svojem ozemlju, tudi če je ta dovoljena na evropski ravni.”
– Ladislav Miko, direktor Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane v Evropi
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je od začetka svojega delovanja kot ustrezne ocenila 48 gensko spremenjenih poljščin in produktov za hrano in krmo, od tega 30 sort koruze, po sedem sort soje in bombaža, 3 sorte oljne repice in eno sorto pese. Manjši del se je nanašal na sajenje, večinoma pa gre za rastline in produkte za krmo živali.
Bi potrdili, da je EFSA povsem neodvisna?
Ja, potrjujem, da so znanstvene objave EFSE popolnoma neodvisne.
– Bernhard Url, EFSA
Manj prepričana v neoporečnost gensko spremenjenih organizmov, ki jih spuščamo na evropska tla, pa je agronomka dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. »Vse te sorte, tudi koruza Monsanto 810, ki je dovoljena v Evropi, so odporne na herbicide, zlasti na aktivno snov glifosat. Po številnih epidemioloških študijah pa lahko že nizki odmerki glifosata predstavljajo veliko zdravstveno tveganje, med drugim delujejo kot hormonski motilci, dokazali so rakotvornost, ogrozi lahko tudi zarodek.«
“Je mogoča pot nazaj, če se že uvedeni GSO izkažejo za nevarne?”
“Po mojem mnenju ne.”
“In kdo bo prevzel odgovornost za to?”
“Tako kot vedno: davkoplačevalci, potrošniki.”
– dr. Martina Bavec
“Primarno menimo, da je vprašanje GSO znanstveno vprašanje in da bi morala politika upoštevati stroko in ne predvsem javnega mnenja, ki je žal pri nas zelo slabo informirano,” pa opozarja dr. Gregor Majdič, raziskovalec na področju biomedicine in član odbora za sproščanje organizmov v okolje, kjer preučujejo vsako tovrstno prošnjo v Uniji.
“Gensko spremenjeni organizmi so lahko zelo koristni, a je treba presojati od primera do primera.”
– dr. Gregor Majdič
A pomembno je, da ločujemo: eno je setev, drugo uvoz gensko spremenjene krme oziroma hrane in uživanje te. Nova direktiva Evropske komisije in osnutek zakona se nanašata le na prvo, v zvezi s prometom pa je šele pred tedni ugledal luč nov zakonodajni predlog Evropske komisije, po katerem bi tudi odločitev o uvozu in prometu gensko spremenjenih organizmov prenesli na raven držav članic. Tu pa nastane zmeda: “Slovenija, tako kot vse preostale evropske države uvaža gensko spremenjeno krmo za živino, saj v Evropi nismo sposobno pridelati dovolj krme brez gensko spremenjenih organizmov. Ko je treba na nacionalni ravni glasovati o ustreznosti določenega gensko spremenjenega organizma, Slovenija vedno glasuje proti, toda po drugi strani še vedno uvaža gensko spremenjene organizme za krmo.” – Generalna sekretarka Natalie Moll, generalna sekretarka pri EuropaBio, združenju evropskih biotehnoloških podjetjih, opozarja na kontradiktorno pozicijo Slovenije in številnih drugih držav.
“Da bi prepovedali uvoz GS krme, o tem se še nismo opredelili. Je pa treba opozoriti, da ima predlog komisije pasti, pomeni konec enotnega trga.”
–Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo
Odgovorni za področje kmetijstva in gensko spremenjenih organizmov pr Greenpeace-u Marco Contiero poziva komisijo k temu, da bi začeta “resno premišljevati o političnih motivih za uvoz milijonov ton gensko spremenjene krme iz Južne in Severne Amerike. To vprašanje zahteva ukrepanje tako na politični ravni, kot tudi na ekonomski, zahteva preobrat v premisleku o prihodnosti prehranske verige v Evropi”.
“Če govorimo o državah članicah, je Velika Britanija zagotovo tista, ki najbolj spodbuja uvedbo te tehnologije, sledijo jih Nizozemska, Španija, Estonija, pogojno tudi Češka. Teh pet držav se najbolj zavzema za uvedbo GSO.”
– Marco Contiero, Greenpeace
Naši sogovorniki so tudi opozorili, da je neurejeno tudi področje označevanja živil, pridelanih s pomočjo gensko spremenjenih organizmov. “Za zdaj v Evropi ni treba označevati živil, ki so narejena iz živali, hranjenih z gensko spremenjenimi organizmi. Greenpeace je pred leti zbral milijon podpisov, jih predložil komisiji, a je ta vse skupaj zavrnila, češ da v tovrstnih živilih ni mogoče slediti gensko spremenjenim organizmom. Znanost je zatem dokazala, da je to mogoče. Toda označevanje GSO v živilih je – politično gledano – še vedno precej oddaljeno,” je mnenja Contiero.
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Evropska komisija z novo direktivo na področju GSO, Slovenija z novim zakonom, znanost proti omejevanju GSO
Gojiti gensko spremenjene poljščine ali ne, že več kot desetletje in pol neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. V začetku aprila je na tem področju začela veljati nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija sicer predstavila že leta 2010. Njen namen je poenostaviti dozdajšnji postopek odobritve gensko spremenjenih organizmov, ki ni zmogel odgovarjati povsem razdeljenim državam članicam.
“V skladu z novo zakonodajo bodo lahko države članice Unije omejile ali prepovedale pridelavo gensko obdelanih poljščin na svojem ozemlju, tudi če je ta dovoljena na evropski ravni.”
– Ladislav Miko, direktor Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane v Evropi
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je od začetka svojega delovanja kot ustrezne ocenila 48 gensko spremenjenih poljščin in produktov za hrano in krmo, od tega 30 sort koruze, po sedem sort soje in bombaža, 3 sorte oljne repice in eno sorto pese. Manjši del se je nanašal na sajenje, večinoma pa gre za rastline in produkte za krmo živali.
Bi potrdili, da je EFSA povsem neodvisna?
Ja, potrjujem, da so znanstvene objave EFSE popolnoma neodvisne.
– Bernhard Url, EFSA
Manj prepričana v neoporečnost gensko spremenjenih organizmov, ki jih spuščamo na evropska tla, pa je agronomka dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. »Vse te sorte, tudi koruza Monsanto 810, ki je dovoljena v Evropi, so odporne na herbicide, zlasti na aktivno snov glifosat. Po številnih epidemioloških študijah pa lahko že nizki odmerki glifosata predstavljajo veliko zdravstveno tveganje, med drugim delujejo kot hormonski motilci, dokazali so rakotvornost, ogrozi lahko tudi zarodek.«
“Je mogoča pot nazaj, če se že uvedeni GSO izkažejo za nevarne?”
“Po mojem mnenju ne.”
“In kdo bo prevzel odgovornost za to?”
“Tako kot vedno: davkoplačevalci, potrošniki.”
– dr. Martina Bavec
“Primarno menimo, da je vprašanje GSO znanstveno vprašanje in da bi morala politika upoštevati stroko in ne predvsem javnega mnenja, ki je žal pri nas zelo slabo informirano,” pa opozarja dr. Gregor Majdič, raziskovalec na področju biomedicine in član odbora za sproščanje organizmov v okolje, kjer preučujejo vsako tovrstno prošnjo v Uniji.
“Gensko spremenjeni organizmi so lahko zelo koristni, a je treba presojati od primera do primera.”
– dr. Gregor Majdič
A pomembno je, da ločujemo: eno je setev, drugo uvoz gensko spremenjene krme oziroma hrane in uživanje te. Nova direktiva Evropske komisije in osnutek zakona se nanašata le na prvo, v zvezi s prometom pa je šele pred tedni ugledal luč nov zakonodajni predlog Evropske komisije, po katerem bi tudi odločitev o uvozu in prometu gensko spremenjenih organizmov prenesli na raven držav članic. Tu pa nastane zmeda: “Slovenija, tako kot vse preostale evropske države uvaža gensko spremenjeno krmo za živino, saj v Evropi nismo sposobno pridelati dovolj krme brez gensko spremenjenih organizmov. Ko je treba na nacionalni ravni glasovati o ustreznosti določenega gensko spremenjenega organizma, Slovenija vedno glasuje proti, toda po drugi strani še vedno uvaža gensko spremenjene organizme za krmo.” – Generalna sekretarka Natalie Moll, generalna sekretarka pri EuropaBio, združenju evropskih biotehnoloških podjetjih, opozarja na kontradiktorno pozicijo Slovenije in številnih drugih držav.
“Da bi prepovedali uvoz GS krme, o tem se še nismo opredelili. Je pa treba opozoriti, da ima predlog komisije pasti, pomeni konec enotnega trga.”
–Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo
Odgovorni za področje kmetijstva in gensko spremenjenih organizmov pr Greenpeace-u Marco Contiero poziva komisijo k temu, da bi začeta “resno premišljevati o političnih motivih za uvoz milijonov ton gensko spremenjene krme iz Južne in Severne Amerike. To vprašanje zahteva ukrepanje tako na politični ravni, kot tudi na ekonomski, zahteva preobrat v premisleku o prihodnosti prehranske verige v Evropi”.
“Če govorimo o državah članicah, je Velika Britanija zagotovo tista, ki najbolj spodbuja uvedbo te tehnologije, sledijo jih Nizozemska, Španija, Estonija, pogojno tudi Češka. Teh pet držav se najbolj zavzema za uvedbo GSO.”
– Marco Contiero, Greenpeace
Naši sogovorniki so tudi opozorili, da je neurejeno tudi področje označevanja živil, pridelanih s pomočjo gensko spremenjenih organizmov. “Za zdaj v Evropi ni treba označevati živil, ki so narejena iz živali, hranjenih z gensko spremenjenimi organizmi. Greenpeace je pred leti zbral milijon podpisov, jih predložil komisiji, a je ta vse skupaj zavrnila, češ da v tovrstnih živilih ni mogoče slediti gensko spremenjenim organizmom. Znanost je zatem dokazala, da je to mogoče. Toda označevanje GSO v živilih je – politično gledano – še vedno precej oddaljeno,” je mnenja Contiero.
Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.
Valentin Inzko končuje 12-letni mandat visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovíni. Avstrijski diplomat poudarja, da bi Evropska unija v regiji lahko naredila več: "Če je nekaj predaleč, je to bolj fatamorgana kot perspektiva." Govoril je tudi o nevarnem odpiranju Pandorine skrinjice, spreminjanju mej in o tem, česa bi se lahko naučili od Tirolske.
O tem, kako nam vlada birokracija in kako se ji lahko upremo, smo se pogovarjali z dr. Rogerjem Berkowitzem, profesorjem politike, filozofije in človekovih pravic na Bard kolidžu v New Yorku in ustanoviteljem Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt. V pogovoru je pojasnil tudi, zakaj še za najmanjšo stvar, ki jo moramo urejati pri pristojnem organu, porabimo ogromno časa in energije in zakaj v teh situacijah tako težko najdemo ustreznega sogovornika.
Projektanti so odgovorni za izdelavo projektne dokumentacije novogradnje. To nalogo pri nas po večini opravljajo arhitekti. Z novim gradbenim zakonom, ki ga je vlada že potrdila in ga bodo obravnavali v državnem zboru, pa prevladujoča stroka za projektiranje ni več določena. Inženirji različnih strok (gradbene, elektro, požarne, strojne itn.) nimajo večjih pripomb, jasno je, da bodo zdaj lažje prevzeli projektiranje stavb, če jim ga bo zaupal investitor. Arhitekti pa opozarjajo, da bomo s postopnim opuščanjem njihove stroke izmaličili slovensko arhitekturno krajino. Kaj se bo v resnici spremenilo? Zakaj je ministrstvo za okolje sploh spremenilo te določbe? Gosti so bili Georgi Bangiev, generalni direktor za prostor, graditev in stanovanja na MOP, Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice, in Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor.
Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju, na kar kaže sicer spodleteli poskus ustanovitve nogometne superlige. Slovenija si je za enega od ciljev predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta zadala sprejem resolucije o evropskem modelu športa, s katero bi ga dokončno opredelili.
Osamosvojitev Slovenije je terjala veliko državljanskega poguma, ne samo odločevalcev. Kako je z aktivnim državljanstvom trideset let kasneje, zakaj se je vredno angažirati ter kako v sramotilnem vzdušju družabnih omrežij pozitivno pomagati pri razvoju demokracije 21. stoletja?
Uvedba radarjev v Mariboru, množice na ulicah in trgih, odstop mariborskega župana, protesti po vsej Sloveniji, padec vlade … Dr. Boris Vezjak, Vuk Ćosić, Uroš Lubej in Igor Koršič se spominjajo, ocenjujejo, primerjajo … Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30.obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe. Avtorica: Tatjana Pirc
O zagatah pri pridobivanju digitalnih potrdil smo pretekli teden že veliko govorili, ob tem pa pozabljamo, da je tudi dostopnost do preostalih storitev upravnih enot katastrofalna. Več naših poslušalcev nas je opozorilo, da je že naročanje tako prek telefona kot elektronske pošte misija nemogoče, na termine pa se na najbolj obleganih upravnih enotah čaka tudi po teden, dva in več. Mnogi se zato, da se prijavijo na vozniški izpit ali naročijo nove dokumente, odpeljejo na druge konce Slovenije, do manj obremenjenih upravnih enot. Ali so te zmede res krive samo korona in omejitve do dostopa upravnih storitev ali pa je to posledica slabega načrtovanja dela na upravnih enotah? Ni namreč skrivnost, da samo letos poteče veljavnost kar 240 tisoč osebnim izkaznicam, največji delež prav v tem preddopustniškem obdobju. Kako preprečiti popoln razpad sistema drugo leto, ko bo treba zamenjati rekordnih več kot pol milijona osebnih izkaznic in potnih listov?
Kolesarska dirka po Sloveniji bo letos seveda posebna. Zaradi epidemiološke situacije v karavani dirke veljajo stroga pravila, ki jih zapoveduje Mednarodna kolesarska zveza, tako da je organizacija tekmovanja še toliko težja. Smo pa lahko vsi zadovoljni, da dirka bo in da je med prijavljenimi kolesarji tudi Tadej Pogačar. Aktualni zmagovalec francoskega Toura je tudi ambasador slovenskega turizma. In prav o turističnem vidiku dirke smo spregovorili v tokratni oddaji.
Evropska komisija je lani napovedala ustanovitev 750-milijardnega sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji za zeleni in digitalni prehod. Kot kaže, se ji na finančnih trgih ne bo treba zadolžiti za ves znesek, saj države članice ne nameravajo počrpati vseh razpoložljivih posojil, bodo pa rade volje vzele dodeljene subvencije. A subvencije za kaj? Komisija je podala smernice: vsaj 37 % izdatkov mora biti usmerjenih v zeleno, 20 % pa v digitalne projekte. Slovenija je temu sledila, morda preveč na silo.
Pred 33 leti se je začela afera JBTZ. 31. maja 1988 so aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, malo kasneje tudi Davida Tasića. Francija Zavrla jim ni uspelo aretirati, zato se je na procesu proti četverici, ki je bila obtožena izdaje vojaške skrivnosti, edini branil s prostosti. Teh dogodkov se spominjamo, ker so bili pomembni pri nastajanju naše države, pa tudi zato, ker si slovenska javnost, ki se je takrat odzvala s protesti in zborovanji, pogumno, silovito in množično, zasluži poklon. Tatjana Pirc se je o tistih in teh časih pogovarjala z Alijem Žerdinom, Matjažem Albrehtom, Igorjem Bavčarjem in Petrom Lovšinom.
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
V skoraj enem letu smo unovčili slabo polovico turističnih bonov. Največ, za skoraj 21 milijonov evrov, smo prenočevali v obalno-kraški regiji, najmanj, za dobrih 26 tisoč evrov, pa v zasavski. O tem, kako so zadovoljni s turističnimi boni, smo se pogovarjali z njihovimi uporabniki in državnim sekretarjem Simonom Zajcem z ministrstva za gospodarstvo, kjer so bone zasnovali.
O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj poraja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še financno zdržno. Dolg HSE že znaša 640 milijonov evrov. Odšli smo med rudarje, ki tudi ob izbruhih metana in vdorih vode živijo za rudnik in verjamejo, da bi ustavitev TEŠ 6 pomenila socialno bombo, pogovarjali pa smo se tudi z okoljevarstveniki, ki so prepricani, da razogličenje Slovenije ponuja tudi velikanske gospodarske priložnosti.
Nekateri devetošolci so svoje prijave na srednješolske programe že prenesli, druge to morda še čaka. Na programih z omejitvijo vpisa namreč sodelujejo v izbirnem postopku, in kot kaže, bo takih programov letos precej. Kje so razlogi, kakšne novosti prinaša letošnje leto in katerih datumov ne gre spregledati? Vse o vpisu na srednje šole pojasni Mateja Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Evropski projekt je projekt miru in sprave. To je bil od same zasnove in to ostaja še danes. Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope - Evrope, ki bo celovita, svoboda in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru. - Tako pravi del pisma, ki ga je na pobudo slovenskega predsednika Boruta Pahorja in italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, podpisalo še 19 drugih voditeljev držav Evropske unije. Kako bodo trenutne razmere sil moči vplivale na evropsko prihodnost? Kaj prinašajo nemške parlamentarne (2021) in francoske predsedniške volitve (2022)? Kako lahko na EU vplivajo države "periferije"? Kdo bo imel največ od slovenskega predsedovanja Svetu EU? Zakaj sta Madžarska in Poljska tako skrenili in kaj to pomeni za EU? Sogovornika: Mojca Širok in profesor dr. Bojan Bugarič
Prvega maja smo predstavili tri zgodbe delavcev, ki se vsak na svoj način soočajo s spremembami na trgu dela v času korone. Delavec, ki že 38 let dela v industriji, opaža vse več individualizma in nadzora, zdravstvena delavca ob ruskih turnusih skrbita še za tri otroke, Woltov dostavljavec v dobro premišljenem sistemu pa divja po ulicah v lovu za bonuse. Kaj opažajo v Delavski svetovalnici, pa pojasnjuje Laura Orel.
Preventivni, poznamo jih tudi pod besedo sistematični zdravstveni pregledi so obvezni za šolarje, v vseh delih izobraževanja, pregled potrebujemo za zaposlitev, vožnjo avtomobila, ob spremembah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva tudi za ukvarjanje s športom. Sistematizirani pregledi se bodo začeli že pri registriranih športnikih v osnovnih šolah. Kaj prinašajo pregledi? Samo ugotavljanje morebitnih prirojenih napak ali dajejo tudi osnove za raziskovanje potenciala mladih športnikov? Kdo in kako bo vključen v proces in kakšne aplikativne vrednosti se obetajo?
27. april obeležujemo kot dan upora proti okupatorju. Leta 1941 je na predvečer tega dne nastala Osvobodilna fronta predvsem kot odziv na okupacijo slovenskega ozemlja. Da bi postavili dogodek v kontekst, se je Gašper Andrinek odpravil v Polhograjske dolomite. Tam živi izredni profesor zgodovine dr. Peter Mikša.
Neveljaven email naslov