Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Evropska komisija z novo direktivo na področju GSO, Slovenija z novim zakonom, znanost proti omejevanju GSO
Gojiti gensko spremenjene poljščine ali ne, že več kot desetletje in pol neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. V začetku aprila je na tem področju začela veljati nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija sicer predstavila že leta 2010. Njen namen je poenostaviti dozdajšnji postopek odobritve gensko spremenjenih organizmov, ki ni zmogel odgovarjati povsem razdeljenim državam članicam.
“V skladu z novo zakonodajo bodo lahko države članice Unije omejile ali prepovedale pridelavo gensko obdelanih poljščin na svojem ozemlju, tudi če je ta dovoljena na evropski ravni.”
– Ladislav Miko, direktor Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane v Evropi
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je od začetka svojega delovanja kot ustrezne ocenila 48 gensko spremenjenih poljščin in produktov za hrano in krmo, od tega 30 sort koruze, po sedem sort soje in bombaža, 3 sorte oljne repice in eno sorto pese. Manjši del se je nanašal na sajenje, večinoma pa gre za rastline in produkte za krmo živali.
Bi potrdili, da je EFSA povsem neodvisna?
Ja, potrjujem, da so znanstvene objave EFSE popolnoma neodvisne.
– Bernhard Url, EFSA
Manj prepričana v neoporečnost gensko spremenjenih organizmov, ki jih spuščamo na evropska tla, pa je agronomka dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. »Vse te sorte, tudi koruza Monsanto 810, ki je dovoljena v Evropi, so odporne na herbicide, zlasti na aktivno snov glifosat. Po številnih epidemioloških študijah pa lahko že nizki odmerki glifosata predstavljajo veliko zdravstveno tveganje, med drugim delujejo kot hormonski motilci, dokazali so rakotvornost, ogrozi lahko tudi zarodek.«
“Je mogoča pot nazaj, če se že uvedeni GSO izkažejo za nevarne?”
“Po mojem mnenju ne.”
“In kdo bo prevzel odgovornost za to?”
“Tako kot vedno: davkoplačevalci, potrošniki.”
– dr. Martina Bavec
“Primarno menimo, da je vprašanje GSO znanstveno vprašanje in da bi morala politika upoštevati stroko in ne predvsem javnega mnenja, ki je žal pri nas zelo slabo informirano,” pa opozarja dr. Gregor Majdič, raziskovalec na področju biomedicine in član odbora za sproščanje organizmov v okolje, kjer preučujejo vsako tovrstno prošnjo v Uniji.
“Gensko spremenjeni organizmi so lahko zelo koristni, a je treba presojati od primera do primera.”
– dr. Gregor Majdič
A pomembno je, da ločujemo: eno je setev, drugo uvoz gensko spremenjene krme oziroma hrane in uživanje te. Nova direktiva Evropske komisije in osnutek zakona se nanašata le na prvo, v zvezi s prometom pa je šele pred tedni ugledal luč nov zakonodajni predlog Evropske komisije, po katerem bi tudi odločitev o uvozu in prometu gensko spremenjenih organizmov prenesli na raven držav članic. Tu pa nastane zmeda: “Slovenija, tako kot vse preostale evropske države uvaža gensko spremenjeno krmo za živino, saj v Evropi nismo sposobno pridelati dovolj krme brez gensko spremenjenih organizmov. Ko je treba na nacionalni ravni glasovati o ustreznosti določenega gensko spremenjenega organizma, Slovenija vedno glasuje proti, toda po drugi strani še vedno uvaža gensko spremenjene organizme za krmo.” – Generalna sekretarka Natalie Moll, generalna sekretarka pri EuropaBio, združenju evropskih biotehnoloških podjetjih, opozarja na kontradiktorno pozicijo Slovenije in številnih drugih držav.
“Da bi prepovedali uvoz GS krme, o tem se še nismo opredelili. Je pa treba opozoriti, da ima predlog komisije pasti, pomeni konec enotnega trga.”
–Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo
Odgovorni za področje kmetijstva in gensko spremenjenih organizmov pr Greenpeace-u Marco Contiero poziva komisijo k temu, da bi začeta “resno premišljevati o političnih motivih za uvoz milijonov ton gensko spremenjene krme iz Južne in Severne Amerike. To vprašanje zahteva ukrepanje tako na politični ravni, kot tudi na ekonomski, zahteva preobrat v premisleku o prihodnosti prehranske verige v Evropi”.
“Če govorimo o državah članicah, je Velika Britanija zagotovo tista, ki najbolj spodbuja uvedbo te tehnologije, sledijo jih Nizozemska, Španija, Estonija, pogojno tudi Češka. Teh pet držav se najbolj zavzema za uvedbo GSO.”
– Marco Contiero, Greenpeace
Naši sogovorniki so tudi opozorili, da je neurejeno tudi področje označevanja živil, pridelanih s pomočjo gensko spremenjenih organizmov. “Za zdaj v Evropi ni treba označevati živil, ki so narejena iz živali, hranjenih z gensko spremenjenimi organizmi. Greenpeace je pred leti zbral milijon podpisov, jih predložil komisiji, a je ta vse skupaj zavrnila, češ da v tovrstnih živilih ni mogoče slediti gensko spremenjenim organizmom. Znanost je zatem dokazala, da je to mogoče. Toda označevanje GSO v živilih je – politično gledano – še vedno precej oddaljeno,” je mnenja Contiero.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Evropska komisija z novo direktivo na področju GSO, Slovenija z novim zakonom, znanost proti omejevanju GSO
Gojiti gensko spremenjene poljščine ali ne, že več kot desetletje in pol neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. V začetku aprila je na tem področju začela veljati nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija sicer predstavila že leta 2010. Njen namen je poenostaviti dozdajšnji postopek odobritve gensko spremenjenih organizmov, ki ni zmogel odgovarjati povsem razdeljenim državam članicam.
“V skladu z novo zakonodajo bodo lahko države članice Unije omejile ali prepovedale pridelavo gensko obdelanih poljščin na svojem ozemlju, tudi če je ta dovoljena na evropski ravni.”
– Ladislav Miko, direktor Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane v Evropi
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je od začetka svojega delovanja kot ustrezne ocenila 48 gensko spremenjenih poljščin in produktov za hrano in krmo, od tega 30 sort koruze, po sedem sort soje in bombaža, 3 sorte oljne repice in eno sorto pese. Manjši del se je nanašal na sajenje, večinoma pa gre za rastline in produkte za krmo živali.
Bi potrdili, da je EFSA povsem neodvisna?
Ja, potrjujem, da so znanstvene objave EFSE popolnoma neodvisne.
– Bernhard Url, EFSA
Manj prepričana v neoporečnost gensko spremenjenih organizmov, ki jih spuščamo na evropska tla, pa je agronomka dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. »Vse te sorte, tudi koruza Monsanto 810, ki je dovoljena v Evropi, so odporne na herbicide, zlasti na aktivno snov glifosat. Po številnih epidemioloških študijah pa lahko že nizki odmerki glifosata predstavljajo veliko zdravstveno tveganje, med drugim delujejo kot hormonski motilci, dokazali so rakotvornost, ogrozi lahko tudi zarodek.«
“Je mogoča pot nazaj, če se že uvedeni GSO izkažejo za nevarne?”
“Po mojem mnenju ne.”
“In kdo bo prevzel odgovornost za to?”
“Tako kot vedno: davkoplačevalci, potrošniki.”
– dr. Martina Bavec
“Primarno menimo, da je vprašanje GSO znanstveno vprašanje in da bi morala politika upoštevati stroko in ne predvsem javnega mnenja, ki je žal pri nas zelo slabo informirano,” pa opozarja dr. Gregor Majdič, raziskovalec na področju biomedicine in član odbora za sproščanje organizmov v okolje, kjer preučujejo vsako tovrstno prošnjo v Uniji.
“Gensko spremenjeni organizmi so lahko zelo koristni, a je treba presojati od primera do primera.”
– dr. Gregor Majdič
A pomembno je, da ločujemo: eno je setev, drugo uvoz gensko spremenjene krme oziroma hrane in uživanje te. Nova direktiva Evropske komisije in osnutek zakona se nanašata le na prvo, v zvezi s prometom pa je šele pred tedni ugledal luč nov zakonodajni predlog Evropske komisije, po katerem bi tudi odločitev o uvozu in prometu gensko spremenjenih organizmov prenesli na raven držav članic. Tu pa nastane zmeda: “Slovenija, tako kot vse preostale evropske države uvaža gensko spremenjeno krmo za živino, saj v Evropi nismo sposobno pridelati dovolj krme brez gensko spremenjenih organizmov. Ko je treba na nacionalni ravni glasovati o ustreznosti določenega gensko spremenjenega organizma, Slovenija vedno glasuje proti, toda po drugi strani še vedno uvaža gensko spremenjene organizme za krmo.” – Generalna sekretarka Natalie Moll, generalna sekretarka pri EuropaBio, združenju evropskih biotehnoloških podjetjih, opozarja na kontradiktorno pozicijo Slovenije in številnih drugih držav.
“Da bi prepovedali uvoz GS krme, o tem se še nismo opredelili. Je pa treba opozoriti, da ima predlog komisije pasti, pomeni konec enotnega trga.”
–Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo
Odgovorni za področje kmetijstva in gensko spremenjenih organizmov pr Greenpeace-u Marco Contiero poziva komisijo k temu, da bi začeta “resno premišljevati o političnih motivih za uvoz milijonov ton gensko spremenjene krme iz Južne in Severne Amerike. To vprašanje zahteva ukrepanje tako na politični ravni, kot tudi na ekonomski, zahteva preobrat v premisleku o prihodnosti prehranske verige v Evropi”.
“Če govorimo o državah članicah, je Velika Britanija zagotovo tista, ki najbolj spodbuja uvedbo te tehnologije, sledijo jih Nizozemska, Španija, Estonija, pogojno tudi Češka. Teh pet držav se najbolj zavzema za uvedbo GSO.”
– Marco Contiero, Greenpeace
Naši sogovorniki so tudi opozorili, da je neurejeno tudi področje označevanja živil, pridelanih s pomočjo gensko spremenjenih organizmov. “Za zdaj v Evropi ni treba označevati živil, ki so narejena iz živali, hranjenih z gensko spremenjenimi organizmi. Greenpeace je pred leti zbral milijon podpisov, jih predložil komisiji, a je ta vse skupaj zavrnila, češ da v tovrstnih živilih ni mogoče slediti gensko spremenjenim organizmom. Znanost je zatem dokazala, da je to mogoče. Toda označevanje GSO v živilih je – politično gledano – še vedno precej oddaljeno,” je mnenja Contiero.
Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.
30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.
O delu Državnega sveta slišimo največ takrat, ko se svetniki odločijo za odložilni veto. Čeprav je v večini teh primerov sporen del zakona ali samo en člen, lahko zavrnejo le zakon v celoti. Državni zbor potem o zakonu ponovno glasuje.
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.
Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.
Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?
Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?
Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.
V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.
Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.
Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.
Ob begunski krizi politika izpostavlja predvsem varnostni vidik. Zrasla je ograja, rodila se je “ZLOvenija”, v javnosti pa se je razplamtela še razprava o tem, kako nam bodo begunci ‘odžirali kruh’. To so predsodki in manipulacije. Podatki in demografske projekcije kažejo prav nasprotno. Pred prazniki, ko so begunci izginili z naslovnic in nihče več ne izpostavlja, da gre tudi za otroke, bomo na Valu 202 preverili, zakaj tudi mi potrebujemo migrante – tako s kulturnega, zaposlitvenega kot tudi ekonomskega vidika.
Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Neveljaven email naslov