Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šest večjih panožnih športnih zvez – smučarska, nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska in atletska – naj bi se združilo v skupno organizacijo, kot odgovor politiki Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsedniki teh zvez pravijo, da so v krovni slovenski športni organizaciji premalo slišani, predsednik OKS Bogdan Gabrovec pa odgovarja, da ne ve, kaj bi moral slišati.
Smučarska, nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska in atletska zveza naj bi se združile v skupno organizacijo - kot odgovor politiki Olimpijskega komiteja Slovenije.
Predsedniki šestih večjih panožnih zvez pravijo, da so v krovni slovenski športni organizaciji premalo slišani, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec pa odgovarja, da ne ve, kaj bi moral slišati.
Omenjene zveze imajo sicer med športnimi združenji najvišje proračune. Proračun nogometne zveze je približno deset milijonov evrov, smučarska zveza pa je imela leta 2013 na voljo še milijon evrov več. Slednja se je kljub temu lani znašla tik pred bankrotom. Poglavitna stična točka združevanja šestih večjih panožnih športnih zvez je tako najverjetneje razpolaganje z javni denarjem.
Kot pravi Matjaž Rakovec, predsednik slovenske hokejske zveze, ima šest povezujočih se športnih zvez podobne interese, ki se razlikujejo od potreb in želja številnih zvez povezanih v olimpijskem komiteju. Eno od teh področij je tudi zakonodaja, ki na športnih prireditvah prepoveduje prodajo alkoholnih pijač. A drobljenje oz. združevanje, odvisno od gledišča, je, po besedah Rakovca “samo dobro za šport, da imamo pluralizem idej in različnih združenj.”
Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije, poudarja, da poteze zvez ne gre razumeti kot nezaupnico aktualnemu vodstvu olimpijskega komiteja: “Olimpijski komite ima popolno zaupanje z naše strani, res pa je, da imamo različna mnenja.”
Se bo pa s predstavniki šestih zvez – ali pa petih, saj predsednik atletske zveze Gregor Benčina najverjetneje ne bo dobil zelene luči z pristop – 6. julija sestal predsednik OKS Bogdan Gabrovec, ki verjame, “da bomo nejasnosti ali konflikte, če sploh so, razčistili.”
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Šest večjih panožnih športnih zvez – smučarska, nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska in atletska – naj bi se združilo v skupno organizacijo, kot odgovor politiki Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsedniki teh zvez pravijo, da so v krovni slovenski športni organizaciji premalo slišani, predsednik OKS Bogdan Gabrovec pa odgovarja, da ne ve, kaj bi moral slišati.
Smučarska, nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska in atletska zveza naj bi se združile v skupno organizacijo - kot odgovor politiki Olimpijskega komiteja Slovenije.
Predsedniki šestih večjih panožnih zvez pravijo, da so v krovni slovenski športni organizaciji premalo slišani, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec pa odgovarja, da ne ve, kaj bi moral slišati.
Omenjene zveze imajo sicer med športnimi združenji najvišje proračune. Proračun nogometne zveze je približno deset milijonov evrov, smučarska zveza pa je imela leta 2013 na voljo še milijon evrov več. Slednja se je kljub temu lani znašla tik pred bankrotom. Poglavitna stična točka združevanja šestih večjih panožnih športnih zvez je tako najverjetneje razpolaganje z javni denarjem.
Kot pravi Matjaž Rakovec, predsednik slovenske hokejske zveze, ima šest povezujočih se športnih zvez podobne interese, ki se razlikujejo od potreb in želja številnih zvez povezanih v olimpijskem komiteju. Eno od teh področij je tudi zakonodaja, ki na športnih prireditvah prepoveduje prodajo alkoholnih pijač. A drobljenje oz. združevanje, odvisno od gledišča, je, po besedah Rakovca “samo dobro za šport, da imamo pluralizem idej in različnih združenj.”
Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije, poudarja, da poteze zvez ne gre razumeti kot nezaupnico aktualnemu vodstvu olimpijskega komiteja: “Olimpijski komite ima popolno zaupanje z naše strani, res pa je, da imamo različna mnenja.”
Se bo pa s predstavniki šestih zvez – ali pa petih, saj predsednik atletske zveze Gregor Benčina najverjetneje ne bo dobil zelene luči z pristop – 6. julija sestal predsednik OKS Bogdan Gabrovec, ki verjame, “da bomo nejasnosti ali konflikte, če sploh so, razčistili.”
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov