Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
V Sloveniji imamo kar nekaj varuhov, zastopnikov in zagovornikov, ki opozarjajo na kršitve naših pravic, s svojimi pobudami pa naj bi kršitve tudi preprečevali. Če so postavljeni za to, da bi nam bili v pomoč, se upravičeno sprašujemo, kakšna je njihova moč.
Bi lahko naredili več? So brezzobi, ker nimajo dovolj pristojnosti, ker jim tisti, ki bi jim morali, ne prisluhnejo, ali morda komu izmed njih manjka bojevitosti, poguma in zavzetosti?
Varuha človekovih pravic imamo pri nas že dvajset let, varuh, ki je nadzornik oblasti, mora zagnati vik in krik, če se v razmerju med oblastjo in državljani kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je lani v poročilu dala 150 različnih priporočil.
“Lanska priporočila so bila sprejeta soglasno, država se torej zaveda, da je treba marsikaj spremeniti. Letos sem prvič pogledala nazaj, tokrat še s prizanesljivostjo. Žal sem ugotovila, da se večina lanskih priporočil še ni uresničila.”
Tudi gledalci in poslušalci javne radiotelevizije imajo oziroma imate varuha svojih pravic. To je Lado Ambrožič, ki meni, da so varuhi (z izjemo varuha človekovih pravic) brezzobi tigri, saj nimajo dovolj pooblastil.
“Če bi vsak naredil korekten izdelek, ne bi potrebovali varuha. A to je v idealnem svetu. Premalo je spoštovanja etičnih kodeksov, profesionalnosti, odličnosti. Jaz sem napovedal, da se bom zavzemal za odličnost, te odličnosti ni dovolj.”
Pred kratkim pa smo dobili še enega varuha. Dr. Jože Podgoršek je postal varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. “Varujem poštene prakse, motiviram vse udeležence, da začnemo razmišljati o partnerskih pogojih, da drug drugega potrebujemo, da omogočim dolgoročen trajnostni razvoj.”
“Na podlagi izkušenj iz prvih štirih mesecev sem prepričan, da bomo nepoštene prakse preprečili tudi z dogovorom. Še posebej sem bil učinkovit pri tistih praksah, ki so se želele vpeljati na novo.”
Bolnikom v Sloveniji pomagajo zastopniki pacientovih pravic, med njimi je tudi Duša Hlade Zore, ki meni, da so zastopniki v času delovanja pridobili ugled.
“V zdravstvenih ustanovah nas upoštevajo, večina pritožb se razreši, predlogi se upoštevajo. Ni pa vse zlato, nekateri pacienti z našim delom niso zadovoljni, včasih je malo jeze, a ti primeri so redki. Pacienti so bolj ozaveščeni o svojih pravicah.”
Zagovornik načela enakosti je, odkar ni več Urada za enake možnosti, umeščen na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Boštjan Vernik Šetinc, ki je bil za zagovornika pred dnevi znova imenovan, veliko pričakuje od nastajajočega novega zakona o preprečevanju diskriminacije, po katerem naj bi se zagovornik preoblikoval v samostojen in neodvisen organ. Sam je že pred leti predlagal ukinitev zagovornika načela enakosti, torej samega sebe, ker je zagovornik, tak kot je zdaj, neučinkovit, preslišan in brez zob.
“Vse skupaj je navidezen sistem, kulisa zaščite, zagovornik je le najbolj viden delček te zgodbe. Zagovornik je sam, kaj lahko en človek stori? S tem neobveznim dajanjem mnenj ne more veliko doseči. Če kršitelj ni sankcioniran, se lahko obnaša, kot da te prepovedi ni.”
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
V Sloveniji imamo kar nekaj varuhov, zastopnikov in zagovornikov, ki opozarjajo na kršitve naših pravic, s svojimi pobudami pa naj bi kršitve tudi preprečevali. Če so postavljeni za to, da bi nam bili v pomoč, se upravičeno sprašujemo, kakšna je njihova moč.
Bi lahko naredili več? So brezzobi, ker nimajo dovolj pristojnosti, ker jim tisti, ki bi jim morali, ne prisluhnejo, ali morda komu izmed njih manjka bojevitosti, poguma in zavzetosti?
Varuha človekovih pravic imamo pri nas že dvajset let, varuh, ki je nadzornik oblasti, mora zagnati vik in krik, če se v razmerju med oblastjo in državljani kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je lani v poročilu dala 150 različnih priporočil.
“Lanska priporočila so bila sprejeta soglasno, država se torej zaveda, da je treba marsikaj spremeniti. Letos sem prvič pogledala nazaj, tokrat še s prizanesljivostjo. Žal sem ugotovila, da se večina lanskih priporočil še ni uresničila.”
Tudi gledalci in poslušalci javne radiotelevizije imajo oziroma imate varuha svojih pravic. To je Lado Ambrožič, ki meni, da so varuhi (z izjemo varuha človekovih pravic) brezzobi tigri, saj nimajo dovolj pooblastil.
“Če bi vsak naredil korekten izdelek, ne bi potrebovali varuha. A to je v idealnem svetu. Premalo je spoštovanja etičnih kodeksov, profesionalnosti, odličnosti. Jaz sem napovedal, da se bom zavzemal za odličnost, te odličnosti ni dovolj.”
Pred kratkim pa smo dobili še enega varuha. Dr. Jože Podgoršek je postal varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. “Varujem poštene prakse, motiviram vse udeležence, da začnemo razmišljati o partnerskih pogojih, da drug drugega potrebujemo, da omogočim dolgoročen trajnostni razvoj.”
“Na podlagi izkušenj iz prvih štirih mesecev sem prepričan, da bomo nepoštene prakse preprečili tudi z dogovorom. Še posebej sem bil učinkovit pri tistih praksah, ki so se želele vpeljati na novo.”
Bolnikom v Sloveniji pomagajo zastopniki pacientovih pravic, med njimi je tudi Duša Hlade Zore, ki meni, da so zastopniki v času delovanja pridobili ugled.
“V zdravstvenih ustanovah nas upoštevajo, večina pritožb se razreši, predlogi se upoštevajo. Ni pa vse zlato, nekateri pacienti z našim delom niso zadovoljni, včasih je malo jeze, a ti primeri so redki. Pacienti so bolj ozaveščeni o svojih pravicah.”
Zagovornik načela enakosti je, odkar ni več Urada za enake možnosti, umeščen na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Boštjan Vernik Šetinc, ki je bil za zagovornika pred dnevi znova imenovan, veliko pričakuje od nastajajočega novega zakona o preprečevanju diskriminacije, po katerem naj bi se zagovornik preoblikoval v samostojen in neodvisen organ. Sam je že pred leti predlagal ukinitev zagovornika načela enakosti, torej samega sebe, ker je zagovornik, tak kot je zdaj, neučinkovit, preslišan in brez zob.
“Vse skupaj je navidezen sistem, kulisa zaščite, zagovornik je le najbolj viden delček te zgodbe. Zagovornik je sam, kaj lahko en človek stori? S tem neobveznim dajanjem mnenj ne more veliko doseči. Če kršitelj ni sankcioniran, se lahko obnaša, kot da te prepovedi ni.”
1. septembra bo 56.000 dijakov preizkusilo sistem integrirane oziroma enotne vozovnice, s katero bodo lahko izbirali med 35-imi ponudniki javnih prevozov, ki po državi ponujajo avtobusni in železniški promet ter mestni promet v Mariboru in Ljubljani. O reševanju težav, ki so se že prvi dan, ob začetku prodaje, pojavile in delovanju sistema novih vozovnic bo na vprašanja odgovarjala Suzana Habjanič iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo.
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta. A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Ljudje iz Afganistana, Sirije, Iraka in drugih držav, iz katerih bežijo, marsikje po Evropi niso najbolj dobrodošli; domačini se jih bojijo, pa čeprav gre za otroke, ki so prišli brez spremstva staršev ali odraslih sorodnikov. Na osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru pa je prav obratno, za tri mladoletnike brez spremstva iz Afganistana, ki so je jim v šoli pridružili v preteklem šolskem letu, se borijo in želijo, da bi pri njih ostali.
Že mesec dni je v javni razpravi predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje. Bistvo predloga je, da bi čez leto dni po desetletni prekinitvi pri nas vnovič zaživel vajeniški sistem šolanja za kar nekaj poklicev: med drugim za mizarja, kamnoseka, peka in mesarja. Vajenec bi po predlogu pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta pa bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu. Odzivi na to so različni: mnenja delodajalcev, sindikatov in šolnikov se že razlikujejo glede statusa vajenca.
Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.
Približno deset let že država odloča o tem, kje bo speljala hitro cesto, ki bi Koroško povezala s štajersko avtocesto. Ministrstvo za okolje je v prostor umestilo tako imenovano traso F2-2 od Šentruperta proti Velenju, del Savinjčanov pa temu ostro nasprotuje in predlaga priključek v Arji vasi.
Komaj devetletna deklica skupaj z bratom in sestro dela v tekstilnem obratu v bližini turško-sirske meje. Zasluži manj kot 10 evrskih centov na uro. Na pragu Evrope, ki finančno in tudi organizacijsko pomaga Turčiji pri oskrbi beguncev, smo priče sodobnemu suženjskemu izkoriščanju otrok. Le kakšne bodo razmere v predmestnem getu Gaziantepa, ko bodo izkoriščani otroci čez 5, 10, 15 let odrasli? Ostali bodo brez šol, brez otroštva, brez dostojanstva. Upanja in zaupanja imajo že danes zelo malo. V Turčiji je naš novinar Vala 202 obiskal tudi kliniko, kjer ranjenim beguncem iz Sirije pomagajo pri rehabilitaciji. Številni begunci imajo zaradi vojnih travm resne psihične težave, otroci se redko nasmejejo.
Ob koncu šolskega leta je bilo v šest slovenskih šol vključeno 34 otrok prosilcev za azil in en otrok s statusom mednarodne zaščite. Sedem šoloobveznih otrok je do zdaj prišlo v okviru premestitve, šest naj bi jih prišlo poleti. Na Valu 202 bomo spremljali njihovo integracijo v šolski sistem in družbo. Med drugim smo obiskali Osnovno šolo Tabor Logatec, kjer so že vključili 5 otrok iz Afganistana, in izpostavo azilnega doma v Logatcu, kjer so nastanjene družine, iz katerih bodo otroci začeli obiskovati šolo septembra.
Britanci so se odločili, da ne bodo ostali. Toda kam dejansko gre Velika Britanija? In kako ji lahko potovanje na svoje olajša ali oteži EU? Kaj če ima prav profesor James D. Morow z Univerze Michigan? “Ne pravim, da je to najboljša stvar, ki se je zgodila EU, ampak da bi lahko bila najboljša stvar. Odvisno od tega, kako se bodo odzvali evropski voditelji.”
To poletje, še bolj pa jesen bo zaznamovala strokovna in politična razprava o še širšem odpiranju vrat tujemu jeziku kot učnemu jeziku na naših univerzah. V državnem zboru je novela zakona o visokem šolstvu s predlogom rektorske konference, da bi visokošolski zavod lahko posamezen študijski program v celoti izvedel v tujem jeziku. Predvidena je varovalka, da je to možno, če fakulteta primerljiv študijski program izvaja tudi v slovenščini. Poučevanje v tujem jeziku na naših univerzah je predvideno tudi v primerih skupnih študijskih programov s tujimi univerzami ali pa na študijskih primerih, ki bi jih slovenski visokošolski zavodi izvajali v tujini. Slavistično društvo je pripravilo peticijo z naslovom Za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki jo je na spletu podpisalo približno 8 tisoč posameznikov. V njej protestirajo proti zapostavljanju materinščine v visokem šolstvu. Zagovorniki odpiranja vrat poučevanju v tujem jeziku na naših univerzah pa odgovarjajo, da bo predlog omogočil univerzam bolj življenjsko kombiniranje pouka, predvsem pa utrjevanje slovenskega jezika in kulture skozi soočanje z drugimi jeziki in kulturami znotraj univerzitetnega prostora. Svoje poglede na temo sta predstavila rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik in profesorica dr. Milena Mileva Blažić.
Ker Slovenci radi in veliko potujemo, bomo pred začetkom turistične sezone preverili, kateri je prvi korak, če v tujini zaidemo v težave. Čeprav se je še doma priporočljivo poučiti o navadah in razmerah v izbrani državi, pa vedno lahko naletimo na probleme in problematične ljudi. Kaj storiti, če ostanete brez osebnih dokumentov, mimogrede to se našim popotnikom največkrat zgodi v Barceloni, in kaj, če nas v tujini priprejo? Nekaj popotniških nasvetov in konzularnih priporočil delimo v torkovem Vročem mikrofonu.
Čeprav so v mestni občini Ljubljana še prejšnji teden napovedali, da bodo bagre na območje nekdanje tovarne Rog poslali 14. junija, se je to zgodilo že v noči na ta ponedeljek. Pri tem so varnostniki uporabili tudi silo. Kakšna je torej prihodnost Roga? V oddajo smo povabili tako predstavnika mestne občine kot socialnega centra Rog. Slišali boste tudi pretepenega kamnoseka, ki ima v Rogu atelje in je zaradi davljenja varnostnika moral poiskati pomoč na urgenci in prosilce za azil, ki so v socialnem centru Rog obiskovali tečaj slovenščine.
Več kot 20 tisoč ljudi je več let prostovoljno vplačevalo v obvezno pokojninsko zavarovanje. Verjeli so, da se bodo lahko prej upokojili. Šlo je za socialno najšibkejše, ki so jim vplačevanje svetovali celo na Zavodu za zaposlovanje. A sprejet je bil nov pokojninski zakon in zdaj je presodilo še ustavno sodišče – z vplačili ne bo nič. Sindikati, ki so glasni v imenu oškodovancev, se ne morejo sprijazniti z razsodbo ustavnega sodišča. Opozarjajo na socialne posledice te odločitve in sporočilo, ki ga daje ljudem. Kdo ima prav in kaj zdaj?
Politika v šolski prostor vstopa na različne načine, največkrat prek svetov šol in z imenovanjem ravnateljev, zelo neposredno pa takrat, ko politiki v soju žarometov obiskujejo šole ob najrazličnejših priložnostih. Vroči mikrofon o politiki in politikih, ki vstopajo v šole, o razlogih, merilih in selekciji, o avtonomiji šol, o učiteljih, ravnateljih, predvsem pa o učencih in dijakih, ki jih je treba varovati pred politizacijo.
Po skoraj dveh mesecih od sklenitve dogovora med Evropsko unijo in Turčijo o ustavitvi nelegalnih prihodov beguncev na grške otoke, se še vedno v medijih pojavljajo provokativne izjave tako turške kot evropske strani, kot da dogovor ne bi bil sprejet. V Vročem mikrofonu tudi o tem, kakšno je trenutno stanje dogovora. Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Davidom Brozino.
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Prostitucija je v družbi prisotna bolj, kot si predstavljamo. Kot nam je povedala nekdanja spolna delavka, so stranke pogosto ljudje, ki imajo družine. Po ocenah statističnega urada Slovenci za spolne delavke in delavce letno namenijo več kot 70 milijonov evrov. Razmerje med ljudmi, ki delajo v spolni industriji pri nas, je primerljivo s številom spolnih delavk in delavcev na Nizozemskem. Ali spolna asistenca ni spolno delo? Je prišel čas, da si pred realnostjo spolnega dela prenehamo zakrivati oči?
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
Že veste, koliko boste stari, ko se boste upokojili in koliko delovne dobe bo za vami? Kaj pa višina pokojnine? Boste lahko živeli ali samo preživeli svojo jesen? Kaj torej prinaša prihodnja pokojninska reforma? Vladne predloge lahko poiščete v Beli knjigi. Kakšni so? Odgovori v Vročem mikrofonu.
“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.
Neveljaven email naslov