Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Operacija 2014-2020 se je začela!

18.08.2015

Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.

Jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD ali NKT VKO?

Slovenija je vstopila v novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, ki bo trajalo tja do leta 2023, hkrati pa se zaključuje obdobje 2007 – 2013, kar pomeni dvojno delo za Službo za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK), za nas pa kar nekaj milijard evrov razlogov, da smo se o tem pogovarjali z Alenko Smerkolj, ministrico brez resorja, pristojno za strateške projekte in kohezijo.

Zakaj ministrici ni najbolj všeč izraz črpanje evropskih sredstev: “Črpanje mi gre res kar težko z jezika, k sreči se v javnosti vse bolj uporablja koriščenje evropskih sredstev. Ključna sprememba v novem programskem obdobju je usmerjenost v merljive rezultate.”

Bojan Suvorov, ki na SVRK vodi urad za kohezijsko politiko, pa pojasnjuje: “Ker smo imeli  v prvih letih obdobja 2007 -2013 težave s črpanjem, se je ta beseda tako zelo prijela, zato je odgovornost vseh nas, ki delamo na evropski kohezijski politiki, da preusmerimo pozornost v rezultate in na vsebino.

Do konca leta se bo hitelo

Kako ministrica Alenka Smerkolj ocenjuje iztekajoče  obdobje, ali moramo biti pripravljeni na morebitna tveganja in zaplete ob zaključevanju obdobja 2007-2013: “Tveganja obstajajo, a po naravi sem optimistka. Smo štiri mesece pred iztekom perspektive in verjamem, da bomo počrpali vsa sredstva, ki so Sloveniji na razpolago. Do konca decembra se bo hitelo in verjamem, da bomo uspešni.

Prvi projekti potrjeni, razpisi prihajajo

Prve odločitve o sofinanciranju evropskih projektov so že izdane, za avtocesto Draženci – Gruškovje je poslana Evropski komisiji vloga za potrditev projekta, kakšen tempo bo sledil? Alenka Smerkolj: “Prve štiri odločbe v skupni višini 116 milijonov evrov smo izdali, kar je logično, saj so se ti projekti začeli že v prejšnjem programskem obdobju. Z Evropsko komisijo smo v dogovorih za dva projekta, za omenjenih novih 13 km avtoceste, drugi projekt je vodooskrbni (Ljubljanica). Prepričana sem, da bomo v kratkem na Evropsko komisijo lahko poslali uradno vlogo tudi  za ta projekt.

Ministrica je še povedala, da bodo lahko jeseni ministrstva začela z izvajanjem javnih razpisov, predvideva, da bodo z razpisi najbolj pohiteli na ministrstvu za delo in ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.

Upravičencev ne bodo pošiljali od vrat do vrat

Želimo postati učinkovit servis za vas.” je pred kratkim dejala ministrica Alenka Smerkolj. Ena izmed novosti, ki bo kmalu zaživela, je enotna vstopna točka, s katero, je prepričana Smerkoljeva, bodo z malo sredstvi veliko premaknili: “Poskusili bomo zbrati čim več informacij za upravičence, da jih ne bomo pošiljali od vrat do vrat, da bodo informacije naše službe in pristojnih ministrstev dobili na enem mestu.

Veliko podjetij zainteresiranim pomaga pri zapletenih birokratskih procesih prijav, poročanj … Je dobro, če poiščemo tovrstno pomoč, bi bilo bolje, da se vsega tega lotevamo sami?

“Pri vseh investicijskih projektih je strokovna pomoč nujno potrebna, ko govorimo o bolj mehkih vsebinah, pa sem prepričana, da zmoremo tudi sami, saj najbolje vemo, kaj hočemo.” – Alenka Smerkolj

Poenostavitve so misija nemogoče

Kohezijska politika je zakomplicirana, birokratska, nerazumljiva, v uniji se že leta govori o nujnem poenostavljanju. Evropska komisija ustanavlja strokovno skupino za poenostavitve, vse skupaj pa se kvečjemu vse bolj zapleta. Ali ministrica verjame, da je te procese res mogoče poenostaviti: “Evropska unija je z novostmi postavila še kompleksnejši sistem. Če želiš tak sistem poenostaviti, je to praktično misija nemogoče. Mi se zavedamo te kompleksnosti, zato smo poskusili standardizirati postopke, da bi bili upravičencem bližji, čeprav to ne bo nič manj kompleksno. Na srečanju kohezijskih ministrov junija v Rigi se je komisarka za razvoj zavezala, da je poenostavljanje eden izmed njenih ključnih ciljev. Verjamem, da bo vanj vložila veliko energije, menim pa, da bo to zelo težka naloga.

Bojan Suvorov, ki se s kohezijo ukvarja že od sredine devetdesetih let, pa svetuje: “Čim manj sprememb! Vsaka sprememba pomeni novo učenje, novo nadgrajevanje, marsikdo obupa, kar ni dobro za sistem. Če bi komisarka vprašala mene, bi predlagal stabilen sistem in čim manj sprememb.

Že jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD? Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Ali NKT VKO? Nacionalna kontaktna točka za vseživljenjsko karierno orientacijo.

“Ko sem leta 1996 začel delati na Evropski komisiji, ko sem se srečeval s programom Phare in predpristopnimi pomočmi, sem najprej v Excel vpisal vse kratice, da sem se jih naučil. Brez tega ne gre.” – Bojan Suvorov

Alenka Smerkolj: “CLLD, razvoj, ki ga vodi skupnost, je zelo pomemben program, enako kratico uporablja cela Evropska unija. To je evropski esperanto, ki ga moraš razumeti, da veš, o čem drugi govorijo.

Večkrat smo že slišali, da so pri evropskih projektih največja težava napake in nepravilnosti, ne pa goljufije. Pri nas se s postopki in nadzorom  porabe evropskega denarja na državni ravni ukvarja okrog 700 ljudi. Je to preveč ali premalo? So ljudje dovolj usposobljeni za svoje delo?

Alenka Smerkolj: “Kohezijski sistem je velik, potrebuje tudi kadre. Tak sistem deluje, če je stabilen in če so kadri dobro usposobljeni. V preteklosti se je prevečkrat dogajalo, da se je ravno take kadre odgnalo ali zamenjalo, kar je bil lani tudi eden glavnih očitkov Evropske komisije, ko so nam zaustavili izplačila sredstev. Komisija ugotavlja, da sistem ni stabilen in da je kadrov premalo, da je kohezijski sistem v Sloveniji kadrovsko podhranjen.

Drugi tir?

Kako Alenka Smerkolj v luči kohezijske politike komentira drugi tir Koper – Divača? Prijava na razpis za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope ni bila uspešna. Je to poraz, zamujena priložnost, čas za ponovni razmislek?

“Nerada govorim o pristojnostih drugega ministra, ker to ne bi bilo korektno. Ker pa sem pristojna tudi za razvoj, lahko povem, da je celotna modernizacija železniškega omrežja ena ključnih investicij, ki bo pripomogla, da bo šla Slovenija v pravo razvojno smer, za kar imamo nastavke v tem operativnem programu, imeli smo jih tudi v prejšnjem. Drugi tir bo našel pravo pot v pravem trenutku,” je prepričana ministrica za kohezijo.

Bo Slovenija v obdobju 2014 – 2020 pri vlaganju evropskega denarja v dobre projekte uspešna? Alenka Smerkolj: “Menim, da bomo uspešni, da bomo cilje, ki so zapisani v operativnem programu, izpolnili. Bomo pa morali zelo intenzivno delati v vseh prihodnjih letih.

Ker kohezijska politika temelji na sodelovanju, smo ministrico Alenko Smerkolj na koncu vprašali, ali je pri nas sodelovanje problem: “Sodelovanje je ključ, ne morem pa reči, da ni naporno. Ne le v okviru državne uprave, tudi z vsemi deležniki. Bolj ko se pogovarjamo, več rešitev najdemo. Verjamem v sodelovanje. Moramo se poslušati in se tudi slišati. Ni pa Slovencem to ravno naravno dano.


Vroči mikrofon

1285 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Operacija 2014-2020 se je začela!

18.08.2015

Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.

Jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD ali NKT VKO?

Slovenija je vstopila v novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, ki bo trajalo tja do leta 2023, hkrati pa se zaključuje obdobje 2007 – 2013, kar pomeni dvojno delo za Službo za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK), za nas pa kar nekaj milijard evrov razlogov, da smo se o tem pogovarjali z Alenko Smerkolj, ministrico brez resorja, pristojno za strateške projekte in kohezijo.

Zakaj ministrici ni najbolj všeč izraz črpanje evropskih sredstev: “Črpanje mi gre res kar težko z jezika, k sreči se v javnosti vse bolj uporablja koriščenje evropskih sredstev. Ključna sprememba v novem programskem obdobju je usmerjenost v merljive rezultate.”

Bojan Suvorov, ki na SVRK vodi urad za kohezijsko politiko, pa pojasnjuje: “Ker smo imeli  v prvih letih obdobja 2007 -2013 težave s črpanjem, se je ta beseda tako zelo prijela, zato je odgovornost vseh nas, ki delamo na evropski kohezijski politiki, da preusmerimo pozornost v rezultate in na vsebino.

Do konca leta se bo hitelo

Kako ministrica Alenka Smerkolj ocenjuje iztekajoče  obdobje, ali moramo biti pripravljeni na morebitna tveganja in zaplete ob zaključevanju obdobja 2007-2013: “Tveganja obstajajo, a po naravi sem optimistka. Smo štiri mesece pred iztekom perspektive in verjamem, da bomo počrpali vsa sredstva, ki so Sloveniji na razpolago. Do konca decembra se bo hitelo in verjamem, da bomo uspešni.

Prvi projekti potrjeni, razpisi prihajajo

Prve odločitve o sofinanciranju evropskih projektov so že izdane, za avtocesto Draženci – Gruškovje je poslana Evropski komisiji vloga za potrditev projekta, kakšen tempo bo sledil? Alenka Smerkolj: “Prve štiri odločbe v skupni višini 116 milijonov evrov smo izdali, kar je logično, saj so se ti projekti začeli že v prejšnjem programskem obdobju. Z Evropsko komisijo smo v dogovorih za dva projekta, za omenjenih novih 13 km avtoceste, drugi projekt je vodooskrbni (Ljubljanica). Prepričana sem, da bomo v kratkem na Evropsko komisijo lahko poslali uradno vlogo tudi  za ta projekt.

Ministrica je še povedala, da bodo lahko jeseni ministrstva začela z izvajanjem javnih razpisov, predvideva, da bodo z razpisi najbolj pohiteli na ministrstvu za delo in ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.

Upravičencev ne bodo pošiljali od vrat do vrat

Želimo postati učinkovit servis za vas.” je pred kratkim dejala ministrica Alenka Smerkolj. Ena izmed novosti, ki bo kmalu zaživela, je enotna vstopna točka, s katero, je prepričana Smerkoljeva, bodo z malo sredstvi veliko premaknili: “Poskusili bomo zbrati čim več informacij za upravičence, da jih ne bomo pošiljali od vrat do vrat, da bodo informacije naše službe in pristojnih ministrstev dobili na enem mestu.

Veliko podjetij zainteresiranim pomaga pri zapletenih birokratskih procesih prijav, poročanj … Je dobro, če poiščemo tovrstno pomoč, bi bilo bolje, da se vsega tega lotevamo sami?

“Pri vseh investicijskih projektih je strokovna pomoč nujno potrebna, ko govorimo o bolj mehkih vsebinah, pa sem prepričana, da zmoremo tudi sami, saj najbolje vemo, kaj hočemo.” – Alenka Smerkolj

Poenostavitve so misija nemogoče

Kohezijska politika je zakomplicirana, birokratska, nerazumljiva, v uniji se že leta govori o nujnem poenostavljanju. Evropska komisija ustanavlja strokovno skupino za poenostavitve, vse skupaj pa se kvečjemu vse bolj zapleta. Ali ministrica verjame, da je te procese res mogoče poenostaviti: “Evropska unija je z novostmi postavila še kompleksnejši sistem. Če želiš tak sistem poenostaviti, je to praktično misija nemogoče. Mi se zavedamo te kompleksnosti, zato smo poskusili standardizirati postopke, da bi bili upravičencem bližji, čeprav to ne bo nič manj kompleksno. Na srečanju kohezijskih ministrov junija v Rigi se je komisarka za razvoj zavezala, da je poenostavljanje eden izmed njenih ključnih ciljev. Verjamem, da bo vanj vložila veliko energije, menim pa, da bo to zelo težka naloga.

Bojan Suvorov, ki se s kohezijo ukvarja že od sredine devetdesetih let, pa svetuje: “Čim manj sprememb! Vsaka sprememba pomeni novo učenje, novo nadgrajevanje, marsikdo obupa, kar ni dobro za sistem. Če bi komisarka vprašala mene, bi predlagal stabilen sistem in čim manj sprememb.

Že jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD? Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Ali NKT VKO? Nacionalna kontaktna točka za vseživljenjsko karierno orientacijo.

“Ko sem leta 1996 začel delati na Evropski komisiji, ko sem se srečeval s programom Phare in predpristopnimi pomočmi, sem najprej v Excel vpisal vse kratice, da sem se jih naučil. Brez tega ne gre.” – Bojan Suvorov

Alenka Smerkolj: “CLLD, razvoj, ki ga vodi skupnost, je zelo pomemben program, enako kratico uporablja cela Evropska unija. To je evropski esperanto, ki ga moraš razumeti, da veš, o čem drugi govorijo.

Večkrat smo že slišali, da so pri evropskih projektih največja težava napake in nepravilnosti, ne pa goljufije. Pri nas se s postopki in nadzorom  porabe evropskega denarja na državni ravni ukvarja okrog 700 ljudi. Je to preveč ali premalo? So ljudje dovolj usposobljeni za svoje delo?

Alenka Smerkolj: “Kohezijski sistem je velik, potrebuje tudi kadre. Tak sistem deluje, če je stabilen in če so kadri dobro usposobljeni. V preteklosti se je prevečkrat dogajalo, da se je ravno take kadre odgnalo ali zamenjalo, kar je bil lani tudi eden glavnih očitkov Evropske komisije, ko so nam zaustavili izplačila sredstev. Komisija ugotavlja, da sistem ni stabilen in da je kadrov premalo, da je kohezijski sistem v Sloveniji kadrovsko podhranjen.

Drugi tir?

Kako Alenka Smerkolj v luči kohezijske politike komentira drugi tir Koper – Divača? Prijava na razpis za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope ni bila uspešna. Je to poraz, zamujena priložnost, čas za ponovni razmislek?

“Nerada govorim o pristojnostih drugega ministra, ker to ne bi bilo korektno. Ker pa sem pristojna tudi za razvoj, lahko povem, da je celotna modernizacija železniškega omrežja ena ključnih investicij, ki bo pripomogla, da bo šla Slovenija v pravo razvojno smer, za kar imamo nastavke v tem operativnem programu, imeli smo jih tudi v prejšnjem. Drugi tir bo našel pravo pot v pravem trenutku,” je prepričana ministrica za kohezijo.

Bo Slovenija v obdobju 2014 – 2020 pri vlaganju evropskega denarja v dobre projekte uspešna? Alenka Smerkolj: “Menim, da bomo uspešni, da bomo cilje, ki so zapisani v operativnem programu, izpolnili. Bomo pa morali zelo intenzivno delati v vseh prihodnjih letih.

Ker kohezijska politika temelji na sodelovanju, smo ministrico Alenko Smerkolj na koncu vprašali, ali je pri nas sodelovanje problem: “Sodelovanje je ključ, ne morem pa reči, da ni naporno. Ne le v okviru državne uprave, tudi z vsemi deležniki. Bolj ko se pogovarjamo, več rešitev najdemo. Verjamem v sodelovanje. Moramo se poslušati in se tudi slišati. Ni pa Slovencem to ravno naravno dano.


07.10.2020

Zdravstveni sistem se ne sme več zapirati

Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?


30.09.2020

Izzivi koronskega študijskega leta

Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.


29.09.2020

Kaj pa, če v tujini zbolimo za covidom-19?

Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.


23.09.2020

Kdo bo prižgal zeleno luč za Tokio?

Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin. Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.


22.09.2020

Rogaška Slatina: Epidemija, Rusi in razgledni stolp

Na kakšen način je Rogaško Slatino zaznamovala epidemija, kakšne so možnosti za mlade in zakaj dolina pod Janino (ne) potrebuje najvišji razgledni stolp v državi? Reportaža iz enega najstarejših slovenskih krajev z zdraviliškim turizmom, ki se je skozi zgodovino ves čas prilagajal (predvsem tujim) gostom. Od avstrijskih plemičev in italijanske gospode do ruskih oligarhov.


16.09.2020

Za nasilje ne krivim policije, ampak evropski sistem

Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.


15.09.2020

Šole, žarišča okužb?

V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.


09.09.2020

Križi in težave z brezstičnim plačevanjem napitnin

Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?


08.09.2020

Goran Lukić: Čas pandemije je pospešil izkoriščanje nove vrste

Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.


01.09.2020

Šola je namenjena tudi zmanjševanju razlik med otroki

Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.


18.08.2020

Tanja Muha, direktorica Akosa

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.


14.07.2020

ŠOU must go on (pa "er-eš" tudi)*

Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)


30.06.2020

Kam sta izginila študentski upor in kritičnost?

Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice. Zadnja leta se zdi, da je ost organizirane študentske kritike, ki jo še vedno morda preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, popolnoma zamrla. Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije praktično nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva?


23.06.2020

Letalski promet potrebuje umetno dihanje in masažo srca

Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.


09.06.2020

(Ne)spremenjene razmere na trgu dela po epidemiji

O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?


02.06.2020

Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bo tako hudo

Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.


26.05.2020

Več Evrope, toda kakšne?

Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava. Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev? Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.


19.05.2020

Odprtje šol dalo več vprašanj, kot ponudilo odgovorov

O prvih ugotovitvah po odprtju šol so spregovorili predsednik Zveze ravnateljev OŠ Gregor Pečan, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Ljubljana Miriam Stanonik in predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour.


05.05.2020

Samooskrba: Edina pot je pot povezovanja

V teh časih se njenega pomena vse bolj zavedamo. Leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe pri nas več kot sedemdesetodstotna, leta 2008 le še petdesetodstotna in se še naprej manjša. Ali nas mora skrbeti in kakšna je rešitev?


28.04.2020

UTD ne sme rušiti občutka pravičnosti

Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je. Toda nekaj je zagotovo jasno: termin "temeljni dohodek", uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja.


Stran 19 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov